V Bolgariji nadaljujejo s postopkom rehabilitacije za žrtve komunističnega čiščenja v času totalitarnega režima, ki je še posebej prizadel katoliško Cerkev v državi. Na predlog poslanca Latchezarja Tocheva, člana vladajoče desno usmerjene koalicije, je bolgarski parlament 28. julija letos sprejel tri amandmaje k Zakonu o politični in civilni rehabilitaciji žrtev komunističnega zatiranja, ki je bil sprejet leta 1991.

Kot poročajo pri vatikanskem radiu, prvi amandma posebej navaja imena štiridesetih članov katoliške Cerkve, obsojenih leta 1952, med katerimi velja izpostaviti nikopolskega škofa Evguenija Bossilkova, ki ga je v letu 1998 Janez Pavel II. razglasil za blaženega, ter tri patre, ki so jih na smrt obsodili z lažno obsodbo, češ da so sodelovali z zahodnimi silami, ki naj bi poskušale zrušiti takratno bolgarsko oblast. Usmrčeni so bili 11. novembra 1952 na dvorišču zapora Sofia, njihovih trupel pa do danes še niso našli.

Drugi amandma k zakonu se nanaša na protestantske duhovnike, ki so jih obsodili v dveh procesih proti protestantskim cerkvenim skupnostim v letu 1949. Zadnji, tretji amandma, pa se nanaša na šest po krivem obsojenih oseb iz leta 1945, ki naj bi trdile, da so pokole v Katynu in Vinitsi zagrešili Rusi in ne nacisti.

Sprememba k zakonu iz leta 1991 morebitnim preživelim omogoča, da zaradi komunističnega preganjanja z letom 2011 zaprosijo za odškodnino. Do omenjene odškodnine so upravičene vse žrtve od 9. septembra 1944 dalje, torej od dneva, ko je oblast v deželi prevzela Rdeča armada.

Za francoski časnik ‘La Croix’ je pater Daniel Gillier dejal, da so se do sedaj stvari več ali manj umirile, skoraj vse žrtve komunističnega zatiranja pa so tudi umrle. Katoliška Cerkev v Bolgariji z veseljem in hvaležnostjo pozdravlja spremembe in odločitve, ki jih je izglasoval tamkajšnji parlament. Za rehabilitacijo žrtev komunističnega preganjanja pa je s tem, ko je v letu 2002 Janez Pavel II. tri mučence razglasil za blažene, veliko prispevala tudi Cerkev sama.