Zapri
Iskanje

Narava in človek sta krhka

Za vas piše:
Katja Cingerle
Objava: 17. 09. 2015 / 09:04
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:25
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Narava in človek sta krhka

Narava in človek sta krhka
V galeriji Družina je bila predstavljena papeževa okoljska okrožnica v slovenščini Hvaljen, moj Gospod.
V galeriji Družina je bila danes, 17. septembra, predstavljena papeževa okoljska okrožnica v slovenščini Hvaljen, moj Gospod (Laudato si’). O njej so spregovorili ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, dr. Rafko Valenčič, klimatologinja in redna profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Lučka Kajfež Bogataj, profesor za krajinsko ekologijo in prostorsko informatiko na Biotehniški fakulteti dr. Janez Pirnat ter biolog in samostojni svetovalec za naravovarstveno etiko pri društvu Jarina Bohinj Jurij Dobravec.

Človek in stvarstvo sta neločljivo povezana

Nadškof Zore meni, da je vprašanje okolja pereče, česar se začenjamo zavedati, in da smo odgovorni za okolje, v katerem živimo. Dobili smo ga v upravljanje, saj je pomembno, kakšen svet bomo pustili za naše zanamce in kako jih bomo zaznamovali s svojo (ne)odgovornostjo. Papežu Frančišku se je zahvalil, da je obudil našo zavest o tem. V okrožnici gre za izrazito krščansko držo do sveta, na kar se navezuje tudi naslov Hvaljen, moj Gospod. Navaja Hvalnico stvarstva ali Sončno pesem sv. Frančiška Asiškega, ki je bil zazrt v stvarstvo kot tisto, ki je izšlo iz Božje ljubezni, je njen sad. "Vse mu govori o Bogu", zato je do stvarstva enako spoštljiv kot do vsakega človeka. Njegov odnos sloni na ljubezni do Boga, izhaja iz njega, "zato ve, da nima pravice izkoriščati ne stvarstva ne človeka ne ničesar". Nadškof je dejal, da se, ko se sprašujemo o ekologiji, ne smemo ustaviti pri stvarstvu kot takšnem. Sveti oče namreč pravi, da je treba skrbeti za človeka v odnosu do stvarstva in obratno, torej celostno - del stvarstva je namreč tudi človek. "Človek in stvarstvo je ena sama celota." Če ju ločimo, smo na napačni poti. Z reševanjem ekoloških vprašanj pa je treba začeti pri sebi, je dodal.

Dr. Rafko Valenčič je dejal, da je okrožnica sorodna družbenemu nauku Cerkve in presega sama ekološka vprašanja. Sprašuje se o smislu življenja in nekaterih človekovih dejavnostih, pri čemer se dotakne ne le duhovnih, ekoloških antropoloških in verskih, temveč celo filozofskih razmišljanj. Povezuje ljudi med seboj in z Bogom. Papež se v okrožnici zavzema za spoštovanje človekovega življenja od rojstva do naravne smrti. Včasih pa mora človek tudi upočasniti korak. "Narava je krhka, tudi človek je krhek v svojih odnosih do drugega in do vsega obstoječega. Človeštvo mora stopiti na pot ekološkega spreobrnjenja, ki se začenja v vsakdanjem življenju." Vsak naj prispeva svoj delež k ohranitvi stvarstva, ki bo "skupaj s človekom deležno odrešenja in tudi poveličanja".

Tudi revščina in brezposelnost sta ekološki težavi

Osrednjo vlogo človeka je poudarila tudi dr. Lučka Kajfež Bogataj. Sprememba življenjskega sloga oz. potrošništvo temelji izključno na rasti, ko pa ta pade, imamo velike, skoraj neobvladljive težave, kot sta brezposelnost in revščina. Pri tem pa pridemo tudi do etike. Potrošništvo je namreč tudi moralno dejanje, saj z njim odločamo o sebi in okolju. Papež pa ne navaja le težav, temveč obravnava tudi rešitve. Besedilo povezuje fizikalne in ekološke vidike, kar je Lučka Kajfež Bogataj še posebej pohvalila.



Dr. Janez Pirnat je povzel nekatere iztočnice, ki so ga v okrožnici nagovorile. Med drugim je poudaril papeževo misel, da če se v odnosu do narave zapiramo strmenju in občudovanju, smo kot oblastniki - navadni izkoriščevalci. Tudi on je opozoril na težavo brezposelnosti, saj človek brez dela ne more razmišljati o okolju, medtem pa razvoj velikih korporacij ogroža delovna mesta in naše okolje. Komentiral je tudi misel o gensko spremenjenih organizmih. Razvoj ni nujno vedno dober, vendar papež pravi, da morda ne ve vsega o posledicah genskih sprememb in dopušča možnost, da je tudi v tem nekaj dobrega. Posledica tehnološkega napredka je tudi digitalna zasvojenost, vendar papež ne zavrača tehnološkega razvoja, temveč spodbuja delati lepo in dobro zase in za druge.

Jurij Dobravec je obiskovalcem predlagal, naj si okrožnico preberejo na glas z lastnimi poudarki, v naravi pa naj molčijo in jo poslušajo. Po njegovem mnenju ima Cerkev pri ekoloških vprašanjih veliko priložnost. Opomnil je, da narava niso samo sončni zahodi in druge lepote, temveč je v njej tudi nekaj neprijetnega, vendar jo moramo spoštovati od rojstva do smrti.

Papež nagovarja vse ljudi

Gostje so se strinjali, da je okrožnica namenjena vsem: katoličanom, pravoslavcem in vernikom drugih veroizpovedi, ateistom, znanstvenikom in vsem drugim, saj vsi živimo na enem planetu, v svetu, ki je isti za vse. To je bil tudi papežev namen.

Veliko zanimanje za papeževo okoljsko okrožnico

18. junija letos je bila na novinarski konferenci v Vatikanu predstavljena okoljska okrožnica papeža Frančiška, ki je požela veliko zanimanja. Nič drugače ni bilo v Sloveniji. Novinarska vprašanja in mnenja so deževala. Dotaknili so se tudi vzgoje. Nadškof Zore je navedel primer kmeta, ki je želel osnovni šoli podariti zemljo v obdelavo, vendar to ni bilo v učnem načrtu. Dr. Lučka Kajfež Bogataj pa je dodala, da je treba začeti z ekološko vzgojo že v vrtcu, celo več, prva ekologinja je že otrokova mati. Pozvala je k ukrepanju, saj je brezbrižnost hujša kot krešenje različnih mnenj. Papež Frančišek se namreč pravkar odpravlja na obisk v ZDA, kjer je okrožnica pri nekaterih znanstvenikih naletela na kritiko.



Papež Frančišek v izjemno pomembni okrožnici o ekologiji odkriva tesno povezanost med našim ravnanjem z ubogimi in brezbrižnostjo do ranljivosti planeta. Poudarja dostojanstvo slehernega bitja, opozarja na nujnost ekološke ozaveščenosti za obstoj človeštva, poziva k odgovornosti gospodarstvenike in politike, vabi k iskanju drugačnega razumevanja napredka ter predlaga nov način življenja.

Okrožnica Hvaljen moj Gospod, ki sta jo pod budnim strokovnim očesom dr. Pirnata in Dobravca prevedla Marija in Pavel Bratina, je na voljo v mehki in trdi vezavi ter kot elektronska knjiga.

Foto: Bogomir Štefanič

Preberite tudi:

»Bodi hvaljen, moj Gospod!«
V skrbi za skupen dom
Pozitivni medijski odziv na papeževo okoljsko okrožnico
Papež: okoljevarstvena okrožnica je namenjena vsem
Kaj imajo skupnega Tolkien, Lewis in papeževa nova okrožnica?

VIDEO PREDSTAVITVE:




Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh