ariaSestra Maria iz Nazareta opravlja izredno poslanstvo. Argentinska redovnica z Inštituta Besede učlovečenja zadnja dva meseca biva v sirskem mestu Alep. Tam pomaga preizkušanemu krščanskemu občestvu v nekdaj mogočni milijonski prestolnici severa dežele, ki je v treh letih državljanske vojne doživela nekaj najhujših oblik nasilja.

S. Maria je pred tem delovala v Gazi, v prispevku za ameriško katoliško agencijo CNA pa je spregovorila o nasilju, ki mu je bila priča med svojim delom.

»Naša naloga v tej državi je nekaj posebnega. Nenehno se soočamo s trpljenjem ljudi. Vojna ima izredno strupen učinek na človekovo dostojanstvo. Ljudje zaradi nasilja izgubljajo svoje bližnje, svojo svobodo in svoje pravice. Poleg tega je tu močno prisotna revščina in pomanjkanje najosnovnejših stvari, kot sta voda in elektrika«, poroča mlada redovnica.

S. Maria živi na apostolskem vikariatu latinskega obreda v Alepu, skupaj s svojimi sosestrami. Vsi sirski katoličani rimskega obreda sodijo pod omenjeni vikariat. »Delamo v hostlu za študentke na krajevni univerzi, ki jo upravlja vikariat. Skrbimo tudi za zakristijo in bogoslužje v tamkajšnji stolnici«, poroča sestra. »Poleg tega skrbimo za vernike, ki obiščejo stolnico. Naša temeljna naloga je prisluhniti trpečim ljudem, jim ponuditi spodbudno besedo in jim pomagati po naših najboljših močeh, da jim zagotovimo zadovoljitev njihovih najosnovnejših potreb.«

»Gotovo lahko samo Jezusove besede povzročijo čudež in zasejejo seme upanja v te duše. Toda vojna je grozljiva in kruta stvar.« To vse predobro ve tudi nadškof Jean-Abdo Arbach iz Homsa, Hame in Yabruda. Melkitski nadškof je utrpel veliko škodo v svoji škofiji, katere zgodovina sega v 4. stoletje. Na ducate cerkva, nekatere celo iz samih začetkov krajevne Cerkve, je bilo močno poškodovanih ali celo uničenih.

»V lanskem februarju je oborožena skupina mož vdrla v cerkev Naše Gospe iz Yabruda, ki izhaja iz 4. stoletja. Uničili so notranjo opremo, razbili križ, po tleh pometali ikone in potrgali strani iz evangelija. Nato so zažgali oltar«, se spominja nadškof. Nekaterih cerkva pa niso uničili uporniki, temveč sirska vojska, denimo cerkev sv. Jurija v bližnjem Nabeku, ki se je podrla po vojaškem bombnem napadu novembra lani. V izjemno slabem stanju pa ni le škofijska infrastruktura, temveč predvsem ljudje na tem območju.

»Do današnjega dne smo v naši nadškofiji našteli 96 mučencev. Usoda 26 ljudi še vedno ni znana«, pojasnjuje nadškof. Več kot 1.800 družin iz njegove škofije je zapustilo svoje domove in varnost poiskalo drugod v Siriji, nekateri so pobegnili v sosednji Libanon. »Sodeč po obiskih po domovih družin in poročilih mojih duhovnikov je jasno, da so tragični dogodki prizadeli prav vsakogar. Z mesečno podporo smo pričeli nuditi pomoč 600 družinam«, pove prelat in pojasnjuje, da visoka stopnja inflacije v Siriji tamkajšnji skupnosti povzroča velike težave: »Cene strahovito naraščajo, plače pa ostajajo iste.«

Kljub stiskam pa nadškof zagotavlja, da ni znamenj za propad duhovnega življenja ljudi. Ravno nasprotno, vztraja cerkveni dostojanstvenik: »Kriza je sprožila naval vrnitev k veri in molitvi med tistimi, ki niso zapustili svojih vasi. Čeprav se nenehno soočajo s strahom in z grožnjami bombnih napadov, družine ostajajo zveste svojim verskim prepričanjem.«

Krajevna Cerkev počne vse, kar je v njeni moči, da bi nadaljevala s katehetskim delom in zagotovila, da se vera prenaša tudi na otroke in mladino. »Okoli 3.300 mladih obiskuje naše katehetske ure. Zanje skrbi približno 350 učiteljev«, poroča nadškof. Veliko cerkvenih prostorov, kjer so izvajali verouk, je sicer poškodovanih ali uničenih, nadškof Arbach pa se pri iskanju sredstev za popravilo in obnovo zanaša na pomoč katoliških človekoljubnih organizacij. »Naša Cerkev potrebuje zelo raznoliko pomoč: duhovno, materialno, medicinsko in duševno. Cerkev v tem delu Sirije bo resnično ogrožena, če se ne bomo odzvali dovolj hitro.«

Vir: CNA
Foto: CNA