Cerkev po besedah papeža Frančiška ne potrebuje upraviteljev, ampak pogumne in usmiljene pričevalce vere. V nagovoru članom in sodelavcem vatikanske Kongregacije za škofe je sveti oče včeraj dejal, kako je pri izbiri škofa pomembno, da se osvobodimo »pristranskosti, navideznosti in različnih nagnjenj«. »Škofa ne določajo zgolj njegove človeške sposobnosti, njegov razum, kulturne in duhovne vrline«, je poudaril papež: profil škofa je »precej več kot vsota njegovih kreposti«.

Za škofa je pomembno, da nikoli ne pozabi na suverenost Boga. Ob tem morata biti njegova vest v odnosu do Boga in prizadevanje za blagor občestva neločljivo povezana, je pojasnil Frančišek. Nihče ne more »v rokah držati vseh niti«. Temeljnih odločitev ne smejo določati trenutne razmere, sorodstvene in prijateljske vezi ali nadvlada.

Papež je še poudaril, da morajo škofje sicer varovati nauk katoliške Cerkve, vendar naj po njem ne bi merili, »kako se svet odklanja od resnice, ki jo ta nauk vsebuje«. Pomembneje je, »da svet navdušijo s ponujeno svobodo«, ki jo podarja evangelij. Cerkev ne potrebuje »apologetov lastnih prizadevanj ali križarjev za osebne bitke, pač pa usmiljene Samarijane, ki zaupajo resnici«.

Pogum za smrt, velikodušnost odpovedi lastnemu življenju in pripravljenost žrtvovanja za čredo so »na nek način vtisnjene v genski zapis škofovskega položaja«, je poudaril Frančišek. Odpoved in žrtev samodejno sodita zraven. Škofovski položaj ni namenjen samemu sebi, temveč Cerkvi, občestvu, drugim, predvsem tistim, na katere svet gleda kot na »odpadek«.

Kot duhovni oskrbniki bi morali škofje biti »blizu svoji čredi«, marljivi in vedno na razpolago, je še povedal papež. Pomembno je tudi, da se ne pustijo ujeti v rutino in dolgočasje. Sveti oče je izrazil svoje prepričanje, da kljub visokim zahtevam obstajajo primerni kandidati za škofovstvo. Morda smo malce tudi sami krivi, je pojasnil, »ker ne iščemo dovolj temeljito, da bi jih našli«. Ob koncu je Frančišek izrazil željo, da bi škofovska kongregacija »živela v svetem nemiru«.

Papež Frančišek pa je po navedbah Radia Vatikan včeraj sprejel tudi škofe, prijatelje Gibanja fokolarov, ki se v Castel Gandolfu udeležujejo vsakoletnega simpozija v organizaciji omenjenega gibanja. Letošnje srečanje na temo »Vzajemnost ljubezni med Kristusovimi učenci« je »dobra priložnost bratskega sobivanja, v katerem se med seboj delijo duhovne in pastoralne izkušnje z vidika karizme edinosti«, kot je zatrdil papež med avdienco. »Kot škofje,« je dodal, »ste na ta srečanja poklicani prinašati prostrani dih Cerkve ter delovati tako, da gre to, kar na njih prejmete, v dobro vse Cerkve.«

Papež je škofe spomnil na besede iz apostolskega pisma bl. Janeza Pavla II. »Ob začetku novega tisočletja«: »Iz Cerkve narediti hišo in šolo občestva: to je velik izziv, postavljen pred nas na začetku novega tisočletja, če hočemo biti zvesti Božjemu načrtu in odgovoriti na velika pričakovanja sveta.« Po Frančiškovih besedah je to zares temeljnega pomena za učinkovito zavzetost pri evangelizaciji.

Sveti oče se je zbranim škofom, bilo jih je sedeminsedemdeset, ob koncu zahvalil za obisk in zaželel, da bi bil njihov simpozij priložnost za rast v kolegialnosti ter da bi bila vzajemna ljubezen razlog spodbude in prenovljenega upanja.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan

Foto: splet