Papež Benedikt XVI. je v pismu katoliškim škofom, ki je 7. julija izšlo skupaj z njegovim motupropriem o možnostih rabe Misala iz leta 1962, zagotovil, da bogoslužna reforma v katoliški Cerkvi ni postavljena pod vprašaj in avtoriteta drugega vatikanskega koncila ni načeta. »Samoumevno« ostaja Misal papeža Pavla VI. iz leta 1970 »normalna oblika« (forma ordinaria«) bogoslužja v katoliški Cerkvi latinskega obreda.

Papež dalje izjavlja, da so bojazni, izrečene pred objavo motupropria, da bi razširjena možnost rabe Misala iz leta 1962 lahko povzročila »nemire ali celo razklanosti« po župnijah, ocenil kot »resnično neutemeljene«. Poudaril je: »Raba starega misala predpostavlja določeno mero bogoslužne izobrazbe in tudi nagnjenosti k latinskemu jeziku; tako enega kot drugega ni ravno mogoče pogosto srečati.« Že od teh konkretnih predpogojev je jasno, da novi Misal iz leta 1970 »ne samo zaradi pravne naravnanosti, marveč tudi dejanskega stanja vernih občestev« ostaja sam po sebi čisto normalna oblika rimskega obreda.
Benedikt XVI. prav tako v svojem pismu realistično ugotavlja, da je pri vernikih, ki se čutijo zavezane staremu Misalu, pričakovati »pretiravanja«. Tu naj bi s svojo pastoralno modrostjo »posegli vmes« škofje.

Poudarja še, da pri »starem« Misalu« iz leta 1962, izdanem pod avtoriteto papeža Janeza XXIII., in pod papežem Pavlom VI. leta 1970 izdanem »novem« Misalu ne gre za dva različna »obreda«, marveč za »dvojno rabo enega in istega obreda«. Upa, da bosta obe oblike »rabe rimskega obreda« (usus des Ritus Romanus«) drug drugo bogatile.

Tiskovni predstavnik Svetega sedeža p. Federico Lombardi je izjavil, da papežev motuproprij ne bo »nobena revolucija pa tudi ne korak nazaj«. Papež je z njim tistim vernikom, ki si želijo praznovanja rimskega obreda po starem, to olajšati, vsem pa povedati, da je treba biti do maše spoštljiv, saj smo pri njej povezani s samim Bogom in med seboj. Če tega spoštovanja ni, trpi vsa Cerkev.