Nedelja Božje besede v škofiji Celje: nove službe bralca in mašnega pomočnika [FOTO]
Nedelja Božje besede v škofiji Celje: nove službe bralca in mašnega pomočnika [FOTO]
Tako je govoril obred, po katerem so danes, v nedeljo, 26. januarja, v stolni in župnijski cerkvi sv. Danijela v Celju v imenu Cerkve sprejeli službo bralca: bogoslovca 3. letnika Filip Bezovnik (župnija Mozirje) in Marko Anton Ramšak (župnija Prebold), deset bralcev in bralk iz nekaterih župnij škofije Celje, kandidata za stalni diakonat Anton Horvat (župnija Šentjur) in Branko Svetičič (Družina Boga Očeta), službo mašnega pomočnika Matej Pirnat (škofijska Karitas Celje). Trije kandidati pa so bili v službo bralca postavljeni v Rimu v baziliki sv. Petra med mašo, ki jo je na Nedeljo Božje besede daroval papež Frančišek: Darja Ferenčak (župnija Brežice), Petra Kolšek (nadžupnija Laško) in Bernardka Radej (župnija Celje – sv. Danijel).
Preberite tudi: Nedelja Božje besede: papež službo lektorata podelil tudi petim Slovencem [VIDEO]
Slovesno somaševanje in obred je ob vodstvu semenišča, treh duhovnikov Skupnosti Družine Boga Očeta iz tujine, stolnega župnika Tadeja Linasija in drugih duhovnikov vodil škof dr. Maksimilijan Matjaž. Slavje so s kora spremljali združeni zbori z orkestrom.
Škof Matjaž med nagovorom. FOTO: Jože Potrpin
Škof Matjaž je na nedeljo Božje besede – njeno geslo v jubilejnem letu je bilo: Ti si moje upanje, o Gospod. – najprej kandidatom za različne službe in vsem zbranim položil na srce, da bi morali Božjo besedo »vedno znova slišati, vedno znova se pri njej ustavljati, jo premišljevati«.
Ko beremo Božjo besedo, ta Božja beseda res odpira najprej oči. Zdaj lahko v njej spoznavamo svoje življenje, svojo mesto, ki ga imamo pred Bogom. To, da smo njegovi ljubljeni in njegovi izvoljeni.
Ob tem je poudaril: »Ko beremo Božjo besedo, ta Božja beseda res odpira najprej oči. Zdaj lahko v njej spoznavamo svoje življenje, svojo mesto, ki ga imamo pred Bogom. To, da smo njegovi ljubljeni in njegovi izvoljeni. Potem pa nas ta Božja beseda obrača tudi k našim bratom in sestram. Ko se prepoznamo kot ljubljeni božji otroci, v nas raste tudi želja, tudi ljubezen, da bi tem bratom in sestram na svoj način pomagali, jim služili, tudi če nas ti odnosi tolikokrat ranijo, če smo tolikokrat šibki tudi sami. Zavedamo se, da ne prinašamo sebe, ne želimo uveljaviti sebe v teh naših odnosih, ampak da bi želeli, da Bog vstopi v naše življenje, v naša občestva.«
Slovesno somaševanje in obred je ob vodstvu semenišča, treh duhovnikov Skupnosti Družine Boga Očeta iz tujine, stolnega župnika Tadeja Linasija in drugih duhovnikov vodil škof dr. Maksimilijan Matjaž. FOTO: Jože Potrpin
V nadaljevanju je škof razlagal tri velike svetopisemske odlomke, ki so bili prebrani pri maši oz. jih je Cerkev dala v premišljevanje, »da bi lahko globlje stopili v skrivnost Božje besede.«
Še posebej pa se je ustavil ob besedah evangelija, ko je Jezus dejal: Danes se je to pismo uresničilo. Danes se je to pismo zgodilo. Danes, ko so oči vseh v shodnici bile uprte vanj. Po škofovih besedah »ta danes v Svetem pismu, v naši veri ni nekaj, kar poznamo pod to besedo mi danes: danes je danes, jutri pa jutri, včeraj je bilo včeraj. V Bogu namreč ni časa ni prostora. Bog je vedno v polnosti navzoč. Tisto, kar živi v času, smo mi. In kadarkoli mi odpremo svoje srce, svoj razum, svoj pogled, kadarkoli mi sprejmemo to Božjo besedo z ljubeznijo, s tem pač, kar v tistem trenutku premoremo, iz vere, ki je v tistem trenutku premoremo, se zgodi, dogaja ta danes. Ta danes, ki se uresničuje. Ne vedno na naš način in z našo močjo, ampak z močjo Svetega duha, Boga samega. Bog je tisti, ki spreminja naša srca, ki spreminja naše življenje. Da bi pristopali k tej Božji besedi vedno znova v tej zavesti, da je danes, da je tukaj, da je sedaj, da bi zato ta Božja beseda postala nas vseh in nam vsem nekaj vsakdanjega, nekaj domačega.«
Z Besedo postajali vedno bolj domači, vedno bolj osebni. Da si bi jo res tudi doma, v svojem najlepšem kotičku na nek način postavili kot tisto ljubečo Božjo podobo, v katero se želimo vedno znova ozirati. Kot tisto Besedo, ki v resnici bere nas same. Ko beremo Sveto pismo, Bog sam prebira nam in nam odkriva in odpira pogled in srce za Njega, nas same in svet okoli nas.



