Observatorij za nestrpnost in diskriminacijo do kristjanov v Evropi, ki ga je ustanovil Svet evropskih škofovskih konferenc, je minuli petek na Dunaju predstavil poročilo o nestrpnosti in diskriminaciji, ki so ju deležni kristjani v Evropi. Dokument na štiridesetih straneh podrobno in obsežno podaja primere diskriminacije kristjanov na stari celini ter ugotavlja, da so ti v zadnjih petih letih vedno pogostejši. Poročilo so predstavili v okviru konference o verski svobodi, ki ga je pripravila Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. O nekaterih vidikih poročila je za vatikanski radio spregovorila direktorica observatorija za raziskovanje Gudrun Kügler, ki je pojasnila, da je pojav nestrpnosti in diskriminacije do kristjanov v Evropi dokaj nov.

Kot je povedala, se na ravni pravne diskriminacije pojavljajo novi problemi, na ravni družbene nestrpnosti pa smo priča naraščajoči marginalizaciji kristjanov in tudi naraščajočemu številu kriminalnih dejanj, storjenih iz sovraštva do kristjanov in do cerkvenih zgradb v Evropi. Poročilo vsebuje podroben opis teh primerov ter upošteva tudi razprave, ki so v nekaterih delih Evrope pritegnile pozornost. Kot je zatrdila Küglerjeva, so bili na uradni spletni strani observatorija opozorjeni na več kot dvesto primerov nestrpnosti in diskriminacije do kristjanov. Poročilo te primere razvršča v okvir diskriminacije, nestrpnosti in kriminalnih dejanj, storjenih iz sovraštva, ter predstavlja primere, ki osebam pomagajo razumeti, kje je vir problemov, je povedala Küglerjeva.

Zatrdila je, da obstaja tendenca po izključevanju kristjanov iz javne sfere in kot primer navedla izključevanje tistih oseb, ki prinašajo krščanske ideje. Prav tako obstaja težnja po izključevanju kristjanov, ki so dejavni v javnem prostoru, videti pa je tudi težnjo k zmanjševanju pravic vernikov, predvsem ko gre za kolektivno razsežnost verske svobode. Opaziti je tudi ustvarjanje negativnih stereotipov v medijih, od filma pa do sodobne literature, kot je povedala Küglerjeva.

Cilj izdaje tega poročila je najprej prebuditi zavest o tem, da gre za resen problem, je zatrdila. Ko bodo ljudje videli, da obstaja problem, bodo tudi odprli oči za diskriminacijo do kristjanov, je pojasnila Küglerjeva ter dodala, da pa želijo spodbuditi tudi zakonodajalce, da odprejo oči, saj ti s sprejemanjem zakonov pogostokrat postavijo v nevarnost kristjane v uresničevanju njihovih pravic. Izpostavila je še, da tudi sami novinarji pogostokrat v javnem mnenju spodbujajo predsodke glede kristjanov, ter izrazila željo, da bi ovrednotili svoje razmišljanje.

O pojavu nestrpnosti in diskriminacije do kristjanov v Evropi je za vatikanski radio razmišljal tudi direktor omenjenega radia in vatikanski tiskovni predstavnik, p. Federico Lombardi. Po njegovem mnenju je poročilo Observatorija za nestrpnost in diskriminacijo do kristjanov v Evropi dokument, vreden pozornosti. Glede na strahotne atentate se upravičeno govori predvsem o nasilju in diskriminaciji do kristjanov v različnih državah Bližnjega vzhoda, vendar pa se kristjani srečujejo z vedno večjimi težavami tudi v drugih geografskih in kulturnih okoljih, meni p. Lombardi. Na vrhu OVSE-ja v Astani pred nekaj dnevi je vatikanski državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone odločno zatrdil, da se mednarodna skupnost mora boriti proti nestrpnosti in diskriminaciji do kristjanov z enako odločnostjo kot se bori proti sovraštvu do drugih verskih skupnosti, pri čemer je Bertone tudi obsežno opisal vrsto oblik nestrpnosti na različnih področjih.

Tudi papež Benedikt XVI. je v svojem govoru v londonski westminstrski palači izrazil svojo zaskrbljenost glede naraščajoče marginalizacije religije, predvsem krščanstva, tudi v državah, ki strpnosti pripisujejo visoko vrednost. Po Lombardijevih besedah je pomembnost novega poročila ravno v tem, da daje natančen in obsežen seznam primerov nestrpnosti do kristjanov v Evropi, dejanja vandalizma in sovraštva do cerkva in verskih simbolov, izražanje sovraštva in žalitev oseb. Poročilo je osnova, na podlagi katere lahko ocenimo obseg in naravo teh pojavov in je pomembna ponudba za premislek in delo, ne le tistemu, ki si aktivno prizadeva za zaščito krščanstva in njegovih vrednot, ampak vsem osebam, ki iskreno in zares želijo zavarovati strpnost in svobodo izražanja in verovanja. Kajti, je spomnil p. Lombardi, kot je pripomnil papež v svojem nagovoru britanskim politikom, religija ni problem, ki ga je potrebno rešiti, ampak je dejavnik, ki na temeljni način prispeva k javni razpravi. Angleži so ga poslušali s pozornostjo in spoštovanjem. P. Lombardi je izrazil željo, da bi mu tako prisluhnili vsi.