Pobuda Vseposvojitev z Romano Bider na čelu je štirinajsto izmed tridesetih maš za razglasitev za blažene žrtev komunističnega nasilja med drugo svetovno vojno in po njej na slovenskih tleh namenila božjemu služabniku duhovniku Jakobu Omahnu. Na prvi petek v maju (2. 5.) jo je zvečer v cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju daroval litijski župnik Marko Mrlak (Jakob Omahna se je rodil 9. julija 1884 v Logu pod Sveto goro pri Litiji), mučenčevo osebnost, življenjsko pot in mnoga dobra dela pa je številnim obiskovalcem predočil kaplan v župniji Črnomelj-Dragatuš Janez Meglen.

Somaševanje za beatifikacijo božjega služabnika duhovnika Jakoba Omahna je v frančiškanski cerkvi na Tromostovju v Ljubljani vodil litijski župnik Marko Mrlak. FOTO: Jožef Pavlič

V župniji – tedaj Dragatušu –, v katero je Jakob Omahna prišel za župnika leta 1929, se je »ves predal duhovniškemu delovanju, mu nobena žrtev ni bila pretežka«. Posebej je skrbel za dobro vzgojo mladih, je zanje hotel postaviti dom. Opozarjal pa je na nevarnosti komunizma in si s tem nakopal nasprotnike. Z dekanom Pavlinom Bitnerjem je oktobra 1941 pri Italijanih dosegel izpustitev rudarjev iz rudnika Kanižarica, osumljenih kraje streliva.

Osebnost, življenjsko pot in mnoga dobra dela mučenca za Kristusa Jakoba Omahna je opisal kaplan v župniji Črnomelj-Dragatuš Janez Meglen. FOTO: Jožef Pavlič

Ko so sovražniki Cerkve in vere uvideli, da župnik Omahna ne bo molčal o tem, kakšne posledice je v Rusiji in Španiji povzročil komunizem in kako hudo bo lahko na slovenskih tleh, so sklenili, da se ga bodo znebili. Pijani partizani so v poletni noči 1942 prišli ponj, ga vrgli na tla in zvezali, grozili pa so tudi Micki, nečakinji župnijske gospodinje Jerice. Jakob jo je prosil, naj mu prinese kolar. Okrog vratu mu ga je, ker ga sam ni mogel, zavezal partizan.

Romana Bider, pobudnica Vseposvojitve, je v uvodni besedi v mašo opozorila, da ne smemo pozabiti na človečnost in tudi v najtežjih preizkušnjah ohraniti dostojanstvo. FOTO: Jožef Pavlič

Podivjani partizani so nato izropali župnišče, zaklali prašiče, nakradeno naložili na voz, zadaj pa privezali župnika in kaplana Bogumila Škerlavaja. Vaščani so bili, ko so jih segnali skupaj, tako prestrašeni, da se niso upali potegniti za duhovnika, so le molče in zgroženi gledali, kaj se je dogajalo. Pri vaški kapelici so partizani od župnika Omahna zahtevali, da naj zavpije »Smrt fašizmu, svoboda narodu!« Mu obljubljali, da ga bodo potem izpustili. On pa je na ves glas vzkliknil: »Živel, Kristus kralj!« Umorili naj bi ga 7. julija 1942, kaplana pa so čez čas izpustili, ker je imel sorodnika pri partizanih. Pred smrtjo naj bi župnika Omahna še posebej kruto mučile partizanke.

Gregor Čušin je v verzih povedal, kako Jakob Omahna ni »omahoval«, ko je bilo treba izpričati vero v Kristusa. FOTO: Jožef Pavlič

Kaplan Meglen je v govoru poudaril dvoje: da je župnik Omahna prosil za kolar, znamenje duhovniške službe, in da je »namesto klicanja smrti in lažne svobode zaklical: 'Živel, Kristus kralj!'«. Prva prošnja izpričuje, da je, »čeprav že pretepen in zvezan, ohranil človeško pokončnost in duhovniško dostojanstvo«, drugo dejanje, vzklik Jezusu, pa »njegovo zadnjo glasno izpoved vere«. Podobno, kot mučenci pred smrtjo. V obojnem nam je zgled in pričevalec.

Fotografija duhovnika-mučenca Jakoba Omahna na oltarju v frančiškanski cerkvi na Tromostovju v Ljubljani. FOTO: Jožef Pavlič

Pobudnica Vseposvojitve in glavna pripravljavka bogoslužnega spomina na mučenca Jakoba Omahna, Romana Bider, pa je v uvodnih besedah v mašo opozorila, »kako ljudje v zaostrenem boju za preživetje večinoma hitro pozabimo na človečnost, nekateri posamezniki pa tudi v najhujših razmerah ostajajo pogumni in srčni, dostojanstveni in nesebični«. Takšen je bil duhovnik Jakob Omahna.

Fotogalerija Jožefa Pavliča:

Kot je v pesmi na koncu maše povedal gledališki igralec, pesnik in pisatelj Gregor Čušin: »Jakob Omahna ni omahoval, ko ga je Bog poklical. Šel je, kamor je bil poslan. /…/ Jakob Omahna ni omahoval, ko je bilo treba spregovoriti, ko je bilo treba kaj storiti. /…/ Ker je vedel, Koga je izbral in za Koga bo življenje dal … brez omahovanja.«