Ljudje iz revnih držav, med njimi je tudi veliko otrok, pogosto postanejo tarča prekupčevalcev s človeškimi organi, o čemer v svoji redni tedenski nemški izdaji opozarjajo tudi pri vatikanskem časniku L'Osservatore Romano. Znanstveni napredek je prinesel pojav novih, »grozljivih« in »doslej še neznanih« oblik izkoriščanja ljudi, od katerih nihče ne bi smel umakniti pogleda, saj zahtevajo temeljit razmislek celotne družbe. Pri vprašanju presajanja človeških organov je poleg »stroškov in uporabe« potrebno upoštevati predvsem etično škodo, ki nastane pri tovrstnem izkoriščanju.

Vse prepogosto v kremplje »organske mafije« zaidejo »nikogaršnji otroci«, spominjajo pri vatikanskem časniku. Kriminalci preko Sredozemskega morja tihotapijo naraščajoče število otrok, prepuščenih samih sebi, velikokrat gre pri tem za malčke v starosti od dveh do štirih let. Nekatere izmed teh otrok starši sami pošljejo »v boljši svet«, v upanju, da bodo svojim potomcem prihranili grozote vojne ali odvisnosti od mamil, velikokrat pa otroci svoje starše izgubijo na poti ali pa so že ob odhodu osiroteli.

Povpraševanje po organih v bogatih država strmo narašča, medtem ko število darovalcev organov iz starostnih razlogov upada. To vodi v »zlonamerna dejanja, ki vključujejo izkoriščanje revnih ljudi in lahko prerastejo v pravi kriminal«, piše L'Osservatore. Premožni starejši ljudje tako z izkoriščanjem revnih v drugih državah rešujejo ali podaljšujejo svoje življenje. Ob tem »produktu sodobnega časa in znanstvenega napredka« malce zbledi celo suženjstvo ali trgovina z ljudmi z namenom prostitucije.

Morda nekoliko manj tehtna, pa vendar zaskrbljujoča je vse pogostejša praksa »posojanja maternice«, ki jo »ženske iz revnih dežel dajejo na razpolago neplodnim in celo istospolnim parom«. Tudi pri tem gre za »hudo obliko izkoriščanja, ki pa jo predstavljajo kot dejanje usmiljenja«.

Ostro kritiko v Vatikanu namenjajo znanstvenim in tehničnim raziskavam: namesto da bi poskušali odpraviti sodobne tragedije, v sodobni znanosti utirajo nove poti za izkoriščanje človeka. V svetu trenutno ne poznajo nadomestne terapije za presaditev organov in v tovrstne raziskave se tudi ne vlaga. »Očitno je večje povpraševanje po tem, da bi ustvarili nekakšno pošastno, človeku podobno bitje, pravcato skladišče organov, iz katerega bi lahko vsakdo vzel natančno to, kar potrebuje – sistem kloniranja pa bi mu zagotovil, da njegovo telo novega organa ne bi zavrnilo«, razmišljajo pri vatikanskem časniku.

Medtem kot večina izmed okoli 100.000 človeških organov, ki jih letni presadijo v svetu, prihaja od pokojnih darovalcev ali pa sorodnikov pacientov, pa posebno v revnejših državah cveti črni trg s človeškimi ledvicami in z drugimi organi, pri čemer povpraševanje močno presega ponudbo. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da na črnem trgu letno prodajo okoli 10.000 človeških organov in ob tem skujejo preko 500 milijonov dolarjev dobička.

Vir: Kathpress
Foto: splet