Nadškof Gerhard Ludwig Müller, prefekt vatikanske Kongregacije za nauk vere, zavrača očitke, da je »konservativni nasprotnik« papeža Frančiška, prav tako pa tudi oznake v slogu »karizmatičnega papeža in njegovega dogmatičnega čuvaja vere«. Kot je minuli teden pojasnil v pogovoru za avstrijsko agencijo Kathpress, je njegov odnos s papežem »bratski, očetovski, prisrčen«.

Res je, da imata s papežem »različno cerkveno zgodovino«, je pojasnil nadškof Müller, saj je Frančišek član jezuitskega reda, sam pa je bil dejaven na področju teoloških ved. Pri vsem tem pa gre zgolj za »različne pristope«, ki se med seboj »v celoti dopolnjujejo in si ne nasprotujejo«, poudarja prefekt Kongregacije za nauk vere. Papež Frančišek bo nemškemu nadškofu 22. februarja slovesno podelil kardinalski naziv.

Nadškof Müller je v pogovoru odločno zavrnil tudi ugibanja, da se Frančišek v nekaterih moralnih vprašanjih morda v celoti ne strinja s katoliškim naukom. Njegov nauk »obsega in vsebuje celotno katoliško vero«, je poudaril vatikanski prefekt.

Redna srečanja s papežem so povsem nezapletena, je v nadaljevanju pogovora pojasnil nadškof Müller. Pogovorita se dvakrat do trikrat mesečno, bodisi v italijanskem ali v španskem jeziku. Frančišek pa je že večkrat izrazil svoje polno zaupanje v delo vatikanske Kongregacije za nauk vere.

Nadškof Müller je spregovoril tudi položaju žensk v katoliški Cerkvi in o možnosti, da bi ženska prevzela katerega od vodilnih položajev v Vatikanu. Prefekt Kongregacije za nauk vere je pojasnil, da je to povsem stvarna možnost. Sicer ni mogoče, da bi ženske vodile vatikanske kongregacije, »zlahka pa si jih predstavljam v papeških svetih«. Kot primer je Müller navedel Papeški svet za družino ali pa za pastoralo bolnikov. Obenem je poudaril, da je izvajanje jurisdikcijskih nalog v katoliški Cerkvi vezano na posvečene osebe, zato ni mišljeno, da bi na takšne položaje imenovali laike.

Tudi na področju teoloških raziskav, pouka ali svetovanja ter na področju človekoljubnih dejavnosti bi lahko ženske imele odgovornejše vloge, je pojasnil nadškof. Zavrnil je možnost, da bi na tem področju uvedli stalni delež vodilnih položajev, ki naj bi jih zastopale ženske. Nikakor ne sme priti do tega, »da bi laiki in ženske takšne položaje zasedali za vsako ceno«.

Glede očitkov, da kongregacija, ki jo vodi, deluje izjemno avtoritarno, je nadškof Müller pojasnil, da »v nasprotju z nekaterimi predstavami sploh ne delujemo avtoritarno«, saj so najpomembnejše odločitve prepuščene svetu kardinalov, ki se sestane enkrat mesečno. V tem delovnem telesu je nemški nadškof sam zgolj »primus inter pares«, torej prvi med enakimi, četudi je na koncu on tisti, ki med avdienco papežu poroča o rezultatih kardinalskih srečanj.

Vir: Kathpress

Foto: splet