Zapri
Iskanje

Nobelova nagrada za ekonomijo letos v Kanado, ZDA in na Nizozemsko

Za vas piše:
M. M. Š.
Objava: 11. 10. 2021 / 12:30
Oznake: Družba, Svet
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 11.10.2021 / 14:56
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Nobelova nagrada za ekonomijo letos v Kanado, ZDA in na Nizozemsko

Nobelova nagrada za ekonomijo letos v Kanado, ZDA in na Nizozemsko
FOTO: Pixabay
Prejemniki letošnje Nobelove nagrade za ekonomijo so Kanadčan David Card za empirični prispevek k ekonomiki dela ter Američan Joshua Angrist in Nizozemec Guido Imbens za metodološki prispevek k analizi vzročnih razmerij, so danes sporočili s Kraljeve švedske akademije znanosti.

Vsi trije so naredili korak naprej na področju naravnih poskusov.

Kot poroča STA, je v Kanadi rojeni Card s kalifornijske univerze Berkeley dobitnik polovice letošnje Nobelove nagrade za ekonomijo, drugo polovico pa si delita v ZDA rojeni Angrist z ameriške univerze MIT in na Nizozemskem rojeni Imbens z univerze Stanford.

Card je akademike prepričal z novim pogledom na trg dela in na področje naravnih eksperimentov. Pri svojem delu se je osredinil na vpliv minimalne plače, priseljevanje in izobraževanje, iz njegovih dosedanjih študij pa med drugim izhaja, da povečanje minimalne plače ne vodi nujno v večjo brezposelnost, da priseljeni delavci lahko izboljšajo dohodke domačih delavcev, in da ima šolski sistem večjo vlogo pri uspehu posameznika na trgu dela, kot se je domnevalo doslej.

Vsi trije znanstveniki so z metodami naravnega eksperimentiranja pokazali, kako lahko naključni dogodki ali spremembe politik različno vplivajo na različne skupine ljudi, podobno kot velja pri kliničnem preskušanju v medicini.

Na dileme, da je izsledke naravnega eksperimentiranja težko interpretirati in da lahko dejanja različno vplivajo na posameznika, pa sta po mnenju akademikov odgovorila profesorja Angrist in Imbens, ki sta rešila metodološko težavo in pokazala, kaj lahko o vzrokih in posledicah ugotovimo na podlagi naravnih eksperimentov. S tem sta naredila revolucijo v empiričnih raziskavah v ekonomiji.

Vsi trije znanstveniki so z metodami naravnega eksperimentiranja pokazali, kako lahko naključni dogodki ali spremembe politik različno vplivajo na različne skupine ljudi, podobno kot velja pri kliničnem preskušanju v medicini. Cardove študije temeljnih vprašanj za družbo ter metodološki prispevki Angrista in Imbensa so pokazali, da so naravni poskusi bogat vir znanja, so poudarili v švedski akademiji znanosti.

Nobelova nagrada za ekonomijo lansko leto za izboljšave na področju dražb

Lani sta Nobelovo nagrado za ekonomijo prejela Američana Paul R. Milgrom in Robert B. Wilson za »izboljšave pri teoriji dražb in iznajdbo novih dražbenih formatov v korist kupcem, prodajalcem in davkoplačevalcem po vsem svetu«.

Ekonomista z ugledne kalifornijske univerze posebej slovita po novi zasnovi, ki jo uporabljajo pri dražbah telekomunikacijskih frekvenc v ZDA.

Oporoka Alfreda Nobela nagrade za ekonomijo ne omenja

Alfred Nobel sicer nagrade za ekonomijo v svoji oporoki ni omenil, kljub temu pa jo Kraljeva švedska akademija znanosti podeljuje v njegovem imenu in skupaj z drugimi Nobelovimi nagradami.

Nagrado za ekonomske znanosti v spomin na švedskega industrialca in izumitelja dinamita Nobela je leta 1968 ustanovila švedska centralna banka ob 300. obletnici svoje ustanovitve. Prvič so jo podelili leta 1969 Ragnarju Frischu in Janu Tinbergenu. S tem je omenjena nagrada precej mlajša od »pravih« Nobelovih nagrad, ki jih podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil Alfred Nobel.

Z današnjo objavo prejemnikov nagrade za ekonomijo se letošnja sezona objav prejemnikov Nobelovih nagrad zaključuje; prejšnji teden so bili že razglašeni prejemniki na področju medicine, fizike, kemije, književnosti in miru.

Nalaganje
Nazaj na vrh