Papež Frančišek je ponovil svoj poziv evropskim župnijam, naj sprejmejo vsaj po eno begunsko družino, in ga še natančneje razčlenil. To ne pomeni, da je potrebno begunce nastaniti v župniščih, je sveti oče pred dnevi pojasnil v pogovoru za portugalski katoliški radio Renascenca.



Frančišek je dejal, da bi si morala vsaka župnija »prizadevati za eno bivališče, en prostor, eno malo stanovanje. V najslabšem primeru bi lahko občestvo kakšno skromno stanovanje celo najelo«, da bi na ta način eni družini lahko ponudili streho nad glavo. V vsakem primeru bi morala skupnost begunce sprejeti in jih dejavno vključiti v družbo, je v radijskem pogovoru dejal papež Frančišek.

Sveti oče je v nagovoru med molitvijo angelovega češčenja pred tednom dni pozval vse župnije, samostane in romarska središča v Evropi, naj sprejmejo eno begunsko družino. To bi bilo konkretno dejanje solidarnosti in krščanske ljubezni do bližnjega v skorajšnjem jubilejnem svetem letu usmiljenja, meni Frančišek.

V radijskem pogovoru je papež trenutni pojav beguncev v Evropi označil kot »vrh ledene gore«. »Opazujemo te begunce, te uboge ljudi, ki bežijo pred vojno, pred lakoto. Ob koreninah pa za vse to obstaja vzrok: krut, nepravičen družbeno-gospodarski sistem. In tudi v luči okoljske krize velja: človek mora biti postavljen v središče sistema in politike.«

Danes prevladujoči gospodarski sistem je ljudi potisnil na obrobje in namesto njih v središče spravil »boga denarja, malika ure«. Lotiti se moramo reševanja vzrokov tega pojava množičnega preseljevanja: »Tam, kjer vlada lakota, moramo ustvariti možnosti za delo in vlagati sredstva. Tam, kjer je vzrok vojna, si moramo prizadevati za mir. Danes svet vojno bojuje sam proti sebi«, je dejal papež.

Frančišek je znova pozval, naj Evropa sprejme begunce in iskalce azila. Pomembno je, da ljudi »sprejmemo takšne, kakršni so«. Tudi sam je, je pojasnil papež, sin priseljencev v Argentino. Dežela ni bila nikoli sovražna do tujcev in je znala številne priseljence iz Evrope in drugod sprejeti in vključiti v svojo družbo.

V radijskem pogovoru je Frančišek spregovoril tudi o »kulturi blagostanja« v Evropi. Ta je po njegovem mnenju v nekaterih evropskih državah pripeljala do nižje rodnosti. Težava je tudi v tem, da ostareli ljudje pogosto ostajajo sami. »Po mojem mnenju je velik izziv za Evropo, da bi bila resnično mati, ne pa babica Evropa. Evropa ima izredno kulturo, stoletja kulture, in znova mora pridobiti prvo violino v orkestru narodov.« Evropa bi morala znova pokazati pot, kajti premore specifično kulturo, ki ji to omogoča.

Kot »napako« Evrope je papež označil dejstvo, da celina »ne želi priznati, kar je morda njena najgloblja istovetnost, namreč svojih krščanskih korenin«. Toda vsakdo dela napake, Evropa »ima še čas, da znova razmisli o tem«. V pričakovanju svetega leta usmiljenja je Frančišek razodel svoje upanje, »da bi prišli vsi, da bi vsi začutili Božjo ljubezen in usmiljenje«.

Posebno skrb je Frančišek v pogovoru izrazil glede džihadizma »Islamske države«. Povsem verjetno se mu zdi, da skupaj z begunci v Evropo vstopijo tudi islamski skrajneži. »400 km od Sicilije imamo neverjetno grozljivo teroristično milico«, je dejal papež. »Vsekakor obstaja nevarnost infiltracije.«

Tudi Rim ni imun pred grožnjami. Glede tega sveti oče takole razmišlja: »Če pride begunec, ga moramo sprejeti, ne glede na varnostne ukrepe. To je svetopisemska zapoved.«

Vir: Kathpress / CNA
Foto: splet / CNA