Zapri
Iskanje

Nov slovesni pokop astronoma Nikolaja Kopernika

Objava: 24. 05. 2010 / 13:27
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:08
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Nov slovesni pokop astronoma Nikolaja Kopernika

Leta 2005 so v neimenovanem grobu našli posmrtne ostanke velikega astronoma in jih po treh letih ustrezno identificirali z genskimi testi
Sloviti astronom Nikolaj Kopernik je 467 let po svoji smrti dočakal slovesen pokop. Posmrtne ostanke znanstvenika s preloma med 15. in 16. stoletjem (1473-1543) so v soboto položili v grobnico v fromborški katedrali, v poljskem mestu ob Baltskem morju. Leta 2005 so bili odkriti ob izkopavanjih v neznanem grobu v omenjenem svetišču, tri leta pozneje pa so jih s pomočjo najsodobnejših genskih testov identificirali kot ostanke velikega astronoma.

Na novem sarkofagu iz črnega granita je podoba osončja iz pozlačene kovine, ki spominja na Kopernikovo ugotovitev, da Zemlja ni v središču vesolja. Poslednje počivališče astronoma je grobnica neposredno pred stranskim oltarjem, ki ga je znanstvenik nekoč oskrboval, in v bližini mesta, kjer so njegove posmrtne ostanke zagrebli prvič.

Tridnevne slovesnosti ob pokopu so potekale v okviru 750-letnice kapitlja v Warmii, ki mu je Kopernik pripadal od leta 1497 pa vse do svoje smrti. Nekaj let je bil celo njegov glavni upravitelj. V času svojega službovanja v Fromborku se je posvetil astronomiji in tam spisal svoje osrednje delo ‘De Revolutionibus Orbium Coelestium’ (‘O kroženju nebesnih teles’).

Pogrebne slovesnosti je vodil novi primas poljske katoliške Cerkve, nadškof Jozef Kowalczyk. Lublinski nadškof Jozef Zycinski pa je v svoji pridigi pojasnil, kako se lahko od Kopernika učimo odprtosti duha. Ta je še kako potrebna tudi v današnjem času.

Iskanje Kopernikovih posmrtnih ostankov je naročila pristojna škofija, nekajmesečna izkopavanja pa so bila uspešno zaključena leta 2005. Po najdbi so znanstveniki opravili primerjavo DNA iz lobanjskih kosti z DNA lasu, najdenega v knjigi, ki jo je dolga leta uporabljal Kopernik.

Pod vplivom svojega strica, škofa Lukasza Watzenrodeja, se je za duhovniški poklic odločil tudi mladi Nikolaj Kopernik. Leta 1537 so ga celo obravnavali kot škofa, saj je bil eden izmed štirih predlaganih škofovskih kandidatov.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Preberi tudi

Kupi v trgovini

Novo
Izpostavljeno
39,90€ Poglej izdelek: Pot v samoslovenstvo
Nalaganje
Nazaj na vrh