Sloviti astronom Nikolaj Kopernik je 467 let po svoji smrti dočakal slovesen pokop. Posmrtne ostanke znanstvenika s preloma med 15. in 16. stoletjem (1473-1543) so v soboto položili v grobnico v fromborški katedrali, v poljskem mestu ob Baltskem morju. Leta 2005 so bili odkriti ob izkopavanjih v neznanem grobu v omenjenem svetišču, tri leta pozneje pa so jih s pomočjo najsodobnejših genskih testov identificirali kot ostanke velikega astronoma.

Na novem sarkofagu iz črnega granita je podoba osončja iz pozlačene kovine, ki spominja na Kopernikovo ugotovitev, da Zemlja ni v središču vesolja. Poslednje počivališče astronoma je grobnica neposredno pred stranskim oltarjem, ki ga je znanstvenik nekoč oskrboval, in v bližini mesta, kjer so njegove posmrtne ostanke zagrebli prvič.

Tridnevne slovesnosti ob pokopu so potekale v okviru 750-letnice kapitlja v Warmii, ki mu je Kopernik pripadal od leta 1497 pa vse do svoje smrti. Nekaj let je bil celo njegov glavni upravitelj. V času svojega službovanja v Fromborku se je posvetil astronomiji in tam spisal svoje osrednje delo ‘De Revolutionibus Orbium Coelestium’ (‘O kroženju nebesnih teles’).

Pogrebne slovesnosti je vodil novi primas poljske katoliške Cerkve, nadškof Jozef Kowalczyk. Lublinski nadškof Jozef Zycinski pa je v svoji pridigi pojasnil, kako se lahko od Kopernika učimo odprtosti duha. Ta je še kako potrebna tudi v današnjem času.

Iskanje Kopernikovih posmrtnih ostankov je naročila pristojna škofija, nekajmesečna izkopavanja pa so bila uspešno zaključena leta 2005. Po najdbi so znanstveniki opravili primerjavo DNA iz lobanjskih kosti z DNA lasu, najdenega v knjigi, ki jo je dolga leta uporabljal Kopernik.

Pod vplivom svojega strica, škofa Lukasza Watzenrodeja, se je za duhovniški poklic odločil tudi mladi Nikolaj Kopernik. Leta 1537 so ga celo obravnavali kot škofa, saj je bil eden izmed štirih predlaganih škofovskih kandidatov.