Zadnji teden letošnjega septembra je dokončno prekipelo tudi v Betfage ob Oljski Gori v Jeruzalemu, za Družino piše p. Peter Lavrih, komisar za Sveto deželo. Ni prekipelo tako, kot je demonstrantom po evropskih državah, ampak je prekipelo veselje. Dolgo je trajala priprava na ta slovesni teden.

Večkrat smo že poročali o dejavnosti Kustodije Svete dežele v Jeruzalemu posebno v zvezi s projekti gradnje stanovanj za kristjane. Zadnjih pet let je tudi Komisariat za Sveto deželo v Sloveniji organiziral letne dobrodelne akcije, pa tudi darovi, ki jih Cerkev zbira kot dar za Sveto deželo, so se stekali v projekt gradnje stanovanj za kristjane ob cerkvici, kjer je Jezus začel slovesni vhod v Jeruzalem, v Betfage.

»V zadnjem letu smo tudi dobrotniki tega projekta že kar nestrpno čakali na izročitev ključev novim stanovalcem in družinam. Zapletalo se je pri dovoljenjih s strani Izraelskih oblasti. In tako je končno nastopil zadnji teden v septembru, ko je bil čas za veselje,« pojasnjuje p. Lavrih.

Kustodija Svete dežele je v Jeruzalemu že v otomanskem času reševala bivališča za kristjane. Takrat namreč, v času turškega imperija, kristjani niso imeli pravice posesti. Zato je bila edina možna rešitev, da je bila katoliška ustanova nosilec lastninske pravice in stanovanja je dajala v brezplačni ali delno plačljiv najem, glede na premoženjsko stanje družin. In praksa se je skozi 400 let otomanske obrasti ukoreninila. Tako ima Kustodija v starem delu Jeruzalema nad 500 hiš in še 200 zunaj obzidja starega mesta, v katerih prebivajo krščanske družine.

Nov projekt gradenj v Betfage pa je po besedah p. Lavriha povzročil val izseljevanja kristjanov iz Izraela in Palestine. Kustodija je tako priskočila na pomoč krščanskim družinam z mednarodno dobrodelno krščansko akcijo in na svoji zemlji v Betfage, na izraelski strani Oljske gore, zgradila 68 stanovanj (od štiri- do šestsobnih). Krščanske arabske družine so še vedno v klasičnem pomenu besede, da so tudi starejši doma in tako je družina velika.

P. Dobromir, ekonom kustodije, ki je v zadnjih letih vodil postopke gradnje pove, da so najemi za takšna stanovanja blizu tisoč dolarjev. Kristjani bodo prispevali četrtino vsote, glede na premoženjsko stanje, drugi še manj, nekateri pa nič. Tako bo v novem naselju živelo okoli 500 ljudi in cerkvica Jezusovega slovesnega odhoda v Jeruzalem jim bo za občestveno središče.

Od začetka priprav in načrtovanj je minilo petnajst let in ta čas je vedno budil upanje, da bodo krščanske družine le uspele ustvariti svoj dom v Jezusovi domovini. Zaradi izseljevanja kristjanov iz Svete dežele se je že ustvarila bojazen, da bo dežela ostala muzej mrtvih kamnov, ki jih bodo romarji hodili obiskovati. Ta pridobitev pa je to bojazen omilila, čeprav še vedno ostaja, opozarja p. Lavrih.

Zelo potrebno je podčrtati še slovenski prispevek, dodaja. »V akcijah za pomoč kristjanom v Sveti deželi smo v zadnjih petih letih zbrali kar za eno stanovanje in pol. Presenetljiva darežljivost slovenskih romarjev, ki so že bili v Sveti deželi in so ta projekt hodili tudi opazovat. Stanovalci novega naselja ne bodo nikoli mogli spoznati dobrotnikov, ki so jim omogočili nova bivališča, vedeli pa bodo, da so to storili njihovi bratje in sestre po veri v Jezusa Kristusa. Ponovno bi se rad tudi njihovem imenu zahvalil vsem dobrotnikom, ki redno podpirate projekte v Sveti deželi, pa čeprav ste redno imenovani v reviji Brat Frančišek. Zahvala velja vaši krščanski darežljivosti, ki jo namenjate skupnosti v Sveti deželi,« je za Družino še zapisal p. Peter Lavrih, komisar za Sveto deželo.

Foto: Marie Armelle