Foto: Vatican Media

Glavni tajnik Novozelandske škofovske konference v komentarju posinodalne apostolske spodbude »Ljubljena Amazonija« papeža Frančiška vleče vzporednice med posledicami kolonizacije območja Amazonije in Nove Zelandije. Škof Steve Lowe papežev novi dokument označuje kot navdih za krajevno Cerkev, da se bo odločneje postavila na stran staroselcev in ubogih, poroča spletni portal Vatican News.

»Kar je papež Frančišek zapisal o Amazoniji, bi lahko od leta 1850 do danes napisal tudi o »Aotearoa«, kot staroselci imenujejo Novo Zelandijo,« ugotavlja škof v Hamiltonu. Podobno kot amazonska ljudstva so morali tudi novozelandski Maori nemočno opazovati uničevanje svojega naravnega okolja in življenjskega prostora s strani kolonizatorjev.

Tudi glede inkulturacije krščanske vere škof na obeh svetovnih območjih vidi podobno zgodbo: v luči novozelandske misijonske zgodovine omenja Jean-Baptista Francoisa Pompallierja, prvega katoliškega škofa v deželi (1848-1868). Pompallierju je uspelo premostiti razkol med duhovnostjo Maorov ter katoliško teologijo in duhovnostjo«, s čimer je številne Maore približal krščanstvu.

Škof Lowe novo papeževo besedilo s tem ozadjem vidi kot »dar«, ki vabi k premisleku o novozelandski Cerkvi: dokument je lahko spodbuda za krajevno Cerkev, da se bo še odločneje postavila na stran staroselcev in ubogih ter »kulturno dediščino Maorov sprejela kot zaklad«. Obenem pa je »ljubljena Amazonija priložnost, da izkažemo solidarnost z območjem Amazonije«, je zatrdil škof Lowe.