V prvem delu prispevka predstavljamo prvih sedem kardinalov po abecednem redu:

1. Lorenzo Baldisseri, 73 let, glavni tajnik škofovske sinode

Kot tajnik konklava je Baldisseri pravkar za papeža izvoljenemu nadškofu Jorgeju Mariu Bergogliu sredi lanskega marca v Sikstinski kapeli izročil belo papeško pokrivalo; zdaj bo sam od papeža prejel rdečo čepico. Imenovanje glavnega tajnika škofovske sinode velja za neobičajno, vendar ni povsem presenetljivo: Frančišek želi škofovsko sinodo po lastnih navedbah okrepiti kot kolegialno posvetovalno telo papeža.

Baldisseri je od lanskega septembra zadolžen za pripravo in izvedbo doslej vsake dve ali tri leta sklicanega zasedanja škofov z vsega sveta v Vatikanu. Pred tem je bil tajnik Kongregacije za škofe in dolgo vrsto let v diplomatski službi Svetega sedeža, med drugim je deloval v Paragvaju, Braziliji in Indiji. Baldisseri velja za enega najboljših pianistov v kardinalskem zboru: doslej je redno prirejal koncerte z deli Mozarta in Chopina; klavirsko glasbo je izvajal tudi za Benedikta XVI.

2. Gualtiero Bassetti, 71 let, Perugia

Nadškofje škofije Perugia v osrednji Italiji tradicionalno ne sodijo med kandidate za kardinalski škrlat. Že ko je papež Frančišek Bassettija v lanskem decembru imenoval za člana vatikanske Kongregacije za škofe, je bilo to znamenje posebne naklonjenosti, posebej v luči dejstva, da je obenem iz omenjene kongregacije izključil trenutnega predsednika Italijanske škofovske konference, kardinala Angela Bagnasca. 7. aprila 1942 v toskanskem mestu Marradi rojeni Bassetti naj bi Bagnasca nasledil tudi na položaju predsednika škofovske konference.

Bassetti je od leta 2009 nadškof v Perugii, ki leži v bližini Assisija, slovi pa predvsem po znameniti jezikovni šoli, t.i. »univerzi za tujce«. Tudi nadškof Georg Gänswein, osebni tajnik Benedikta XVI. in prefekt papeške hiše, se je tam učil italijanskega jezika. Pred imenovanjem za nadškofa v Perugii je bil Bassetti od leta 1994 škof majhnih toskanskih škofij Massa-Marittima-Piombino in Arezzo-Cortona-Sansepolcro (od leta 1998).

3. Leopoldo Jose Brenes Solorzano, 64 let, Managua

Brenes od leta 2005 vodi škofije prestolnice v Nikaragvi in je tudi predsednik tamkajšnje škofovske konference. Na tem položaju vedno znova predstavlja svoja stališča do političnih vprašanj, kot sta denimo nasilje v tej srednjeameriški državi ali pa množično izseljevanje v Združene države Amerike.

Brenes se je rodil marca leta 1949 v kraju Ticuantepe, leta 1974 pa je prejel duhovniško posvečenje. Papež Janez Pavel II. ga je v starosti 38 let imenoval za pomožnega škofa v Managvi, leta 1991 pa za škofa v Matagalpi.

4. Loris Francesco Capovilla, 98 let, naslovni škof v Mesembriji

Papež Frančišek je s podelitvijo kardinalskega naziva 98-letnemu Lorisu Capovilli izkazal posebno čast. Nekdanji papežev tajnik velja za nekakšnega varuha duhovne dediščine koncilskega papeža Janeza XXIII. (1958-1963), ki bo aprila v Rimu razglašen za svetnika.

Capovilla, rojen 14. oktobra 1915 v kraju Pontelongo, je leta 1940 prejel duhovniško psvečenje. Bil je tajnik Angela Giuseppeja Roncallija, ko je bil ta še beneški patriarh, pa tudi v času njegovega papeževanja. Po smrti Janeza XXIII. je njegov naslednik Pavel VI. Capovillo leta 1967 najprej imenoval za nadškofa v Chietiju, leta 1971 pa za vodjo množično obiskanega italijanskega Marijinega romarskega svetišča Loreto. Tam je deloval vse do svoje upokojitve leta 1988.

Vse do današnjega dne Capovilla velja za verodostojno in priljubljeno pričo, kadar beseda teče o drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962-1965) ali pa o pontifikatu Angela Roncallija. Živi v domačem kraju Janeza XXIII., Sotto il Monte v italijanski pokrajini Bergamo. Kanonizacijo koncilskega papeža bo lahko spremljal s kardinalskega podija.

5. Ricardo Ezzati Andrello, 72 let, Santiago de Chile

Nadškof čilske prestolnice je obenem tudi predsednik Čilenske škofovske konference. Do leta 2011 je bil Ezzati nadškof škofije Concepcion, kjer si je prizadeval za izobraževanje in duhovno oskrbo Mapučev, diskriminirane manjšine čilenskih staroselcev. Med drugim je ustanovil edino visoko šolo za Mapuče v celi državi.

V zadnjem predvolilnem boju za mesto predsednika države je Ezzati stranke pozval, naj reševanja velikih vprašanj ne otežujejo z ideološkimi bitkami, pač pa naj skupaj iščejo ustrezne rešitve. Obenem je svaril pred velikimi predvolilnimi obljubami, ki so povsem neizvedljive. Nova socialistična predsednica Michelle Bachelet je že napovedala, da bo nadškofa imenovala za člana novega sveta za izobraževanje.

6. Kelvin Edward Felix, 80 let, upokojeni nadškof v Castriesju (Sv. Lucija)

Februarja 2013 je Felix praznoval svoj 80. rojstni dan, zato ne sodi več med prihodnje papeške volilce. Frančišek mu bo kardinalski naziv podelil zaradi njegovih zaslug za katoliško Cerkev v karibskem prostoru. Leta 1956 je bil prvi duhovnik, ki je prejel posvečenje v Dominikanski republiki. Kasneje je študiral sociologijo v Veliki Britaniji. Tam je skrbel za duhovno oskrbo karibskih priseljencev.

Po vrnitvi v domovino je sprva delal kot docent na tamkajšnji univerzi. Leta 1981 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za škofa v Castriesju, prestolnici Svete Lucije. Škofijo je vodil do upokojitve ob doseženi starostni meji leta 2008. Felix je bil med drugim predsednik Konference karibskih Cerkva, pa tudi član Papeških svetov za družino in medverski dialog ter Sinodalnega sveta za Ameriko.

7. Jean-Pierre Kutwa, 68 let, Abidjan

30 let je Kutwa deloval kot župnijski duhovnik v prestolnici Slonokoščene obale, Abidjanu, med drugim tudi kot duhovni spremljevalec katoliških študentov. Leta 2001 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za škofa v Gagnoji. Leto kasneje je v tej zahodnoafriški državi izbruhnila državljanska vojna. Spopadom in grozljivim zločinom nad civilnim prebivalstvom je bil Kutwa priča tudi sam.

Sredi negotovih varnostnih razmer ga je papež Benedikt XVI. leta 2006 imenoval na vodstveni položaj nadškofije Abidjan. Več kot enkrat je moral Kutwa pred uporniki pobegniti na varno. Kljub temu je ostal eden izmed najglasnejših posameznikov, ki so si prizadevali za mir in spravo na Slonokoščeni obali. Še minuli teden je javno zahteval izpustitev tistih političnih zapornikov, ki so v ječi pristali kot podporniki nekdanjega predsednika Laurenta Gbagbe.


Nadaljevanje sledi.

Vir: Kathpress
Foto: splet / news.va