Režimu naklonjeno 'Domoljubno združenje' katoličanov na Kitajskem je po doslej znanih podatkih izvolilo novo vodstvo. Ameriški mediji, ki se sklicujejo na tiskovnega predstavnika omenjenega združenja, Liuja Bainiana, so o volitvah poročali, medtem ko kitajski mediji skupščine v Pekingu zaenkrat še niso omenjali. Po podatkih v ameriških medijih naj bi vodenje 'Domoljubnega združenja' prevzel škof Fang Xingyao, za novega predsednika škofovskega sveta pa naj bi bil izvoljen kunminški škof Ma Yinglin, ki ni deležen podpore iz Vatikana.

Vatikan pravzaprav ne priznava nobene izmed omenjenih ustanov. Posebnost kitajskega katolištva je namreč v tem, da je 'razdeljeno' v dve skupini: poleg režimu naklonjenega in s strani države priznanega 'Domoljubnega združenja' obstaja tudi skupina kristjanov, ki se z oblastniki ne čutijo tako tesno povezani. Ti so znani kot 'Cerkev v podzemlju'. 'Podzemnim katoličanom' ni dovoljena gradnja cerkva, njeni duhovniki in škofje pa se vedno znova znajdejo za zapahi ali na najrazličnejših zasliševanjih.

Po podatkih rimske katoliške agencije Asianews se je moralo skupščine 'Domoljubnega združenja' prisilno udeležiti na ducate škofov, ki so jih minuli teden na silo privedli v Peking. Poleg škofov so se zasedanja udeležili še številni laiki in vladni predstavniki. Škofje so na skupščini pravzaprav predstavljali manjšino.

Odnosi med Vatikanom in Kitajsko so se zaostrili že letošnjega novembra, ko so na Kitajskem brez soglasja Svetega sedeža posvetili novega škofa. V Vatikanu so ta korak ostro obsodili, opazovalci pa to dejanje vidijo kot resno grožnjo vsemu, kar so v pogovorih doslej dosegli predstavniki Svetega sedeža in kitajske vlade.

Okoli trinajst milijonov izmed 1,3 milijarde prebivalcev Ljudske republike Kitajske je katoličanov. Kot občutna manjšina cerkvene strukture v deželi delujejo v okoli stotih škofijah. 'Domoljubni kristjani' so lahko od leta 1957 oziroma od zaključka kitajske 'kulturne revolucije' (1966-1976) z dovoljenjem državnih oblasti ponovno dejavni, člani 'podzemne Cerkve' pa so nenehno izpostavljeni različnim oblikam kazni.

V praksi se je ostra meja med obema skupinama katoličanov v preteklih letih že malce izgubila. Z manjšimi izjemami so do škofovskega posvečenja v letošnjem novembru večino škofov, izbranih v 'Domoljubnem združenju', priznali in odobrili tudi v Vatikanu.

Odkar je oblast na Kitajskem prevzela komunistična partija, med Svetim sedežem in Ljudsko republiko Kitajsko ni več uradnih diplomatskih vezi. Ključno vprašanje pri tem je zahteva kitajske vlade, naj Vatikan prekine diplomatske odnose s Tajvanom. V Vatikanu so oblikovali že številne ponudbe za izboljšanje odnosov, papež Benedikt XVI. pa je leta 2007 v pismu nagovoril kitajske katoličane, pri čemer se je obrnil tudi na kitajsko vlado.