Gregor Anton Capuder zase pravi, da rad počne povsem običajne stvari: posedi na kavi s prijatelji, vzame v roke zanimivo knjigo, si ogleda dobro serijo ali film – ne le duhovne narave –, predvsem pa je tudi blizu mladim. Trudi se jim približati, zna vstopiti v njihov svet. Tako fizični (v dveh kranjskih župnijah na praksi sodeluje v dveh mladinskih skupinah), kot digitalni (najdete ga na Instagramu, Snapchatu in še kje), ter še zlasti duhovni. 

Vsak si želi srečo

"Zagotovo si vsak mlad človek, tudi sam sem razmišljal podobno pred vstopom v semenišče, želi, da bi bilo njegovo življenje izpopolnjeno, da bi imel vse. Mislim na primer na potovanja, otroke, sanjsko kariero, dober avto, lepo hišo. Da bi živel pristno življenje. Za vsem tem je neka želja po sreči. Svoje poslanstvo vidim v tem, da jim predajam, kako je krščanska vera tista, ki nam v globini daje srečo in upanje. Da so krščanske vrednote najboljša investicija za njihovo življenje. Zdi se mi, da je pri tem najboljše orodje pravzaprav moje življenje, moj pogled na stvari. Da vidijo, kako me moje življenje, razmišljanje izpopolnjujeta, delata srečnejšega. Verjamem, da jih to lahko vname, da lahko tudi sami spremenijo življenje in miselnost," na zgled in pristnost polaga upe novomašnik, ki je dve leti študija preživel tudi v Rimu, kjer je bil tudi posvečen v diakona.

Preberite tudi pogovor z Gregorjem Capudrom, ki smo ga pri Družini objavili pred njegovim diakonskim povečenjem: TUKAJ.

Družinske korenine

Družina Capuder živi na podeželju, v Moravčah. Gregor je najstarejši izmed petih otrok. Ima še tri sestre in brata. Vsi otroci so bili tako ali drugače dejavni v župniji, oče pa je ključar. Doma so vselej negovali družinsko molitev in radi tudi kam poromali.

Gregor Anton Capuder. FOTO: Siniša Kanižaj

Prelomni trenutki med pridigo

"Pravzaprav bi rekel, da sem vse življenje, kljub temu, da izhajam iz krščanske družine, da mi je bila Cerkev vedno blizu, iskal smisel. Zakaj živim, kaj pravzaprav delam? Marsikdaj sem imel podobne cilje kot vsak mlad človek," se spominja.

Nato pa je prišel eden prelomnih trenutkov pri sveti maši: "Med tednom je bilo, duhovnik je pri pridigi rekel, da bo človek najbolj srečen, ko bo izpolnjeval to, kar je Bog položil v njegovo življenje. Torej da bo sledil Božjemu načrtu, smislu. Tedaj sem začel razmišljati: Gregor, čemu slediš? Kaj te osrečuje?"

To so bili koraki, ki so ga pripeljali v globlji odnos z Bogom. Začel se je spraševati, kje je njegovo mesto v družbi in svetu. Predvsem pa je začel moliti bolj pristno in iskreno. Zorenje odločitve in mir v duši sta šla z roko v roki. Odločil se je, da je njegova pot duhovništvo, in pri 22 letih vstopil v propedevtični letnik, nato še v bogoslovje.

FOTO: Siniša Kanižaj

Pomembna je drža odprtosti

Tudi v dialogu z ljudmi, ki niso verni ali so do vere kritični. Želi jim odkrivati lepšo plat sveta in življenja: "Prek duhovnika ljudje spoznavajo obraz Cerkve. Ljudje, ki niso verni, bodo svoj pogled na Cerkev usmerjali preko mene, torej preko mojega razmišljanja, načina življenja, pogleda na stvari. Ključna se mi zdi drža spoštovanja do ljudi, ki imajo takšne in drugačne izkušnje s Cerkvijo. Ohranjati moramo držo odprtosti, jim prisluhniti, hkrati pa jim na nek način pomagati in odpirati tudi tisto pozitivno podobo. Torej, da obraz Cerkve ni samo ta, kot ga imajo oni, negativen ali nepoznan, ampak da je tudi veliko pozitivnih stvari, ki jih Cerkev dela ne samo za vernike, ampak tudi za širšo družbo, v katero so vključeni tudi oni sami," razmišlja novomašnik Gregor.

Kam po novi maši?

Po mašniškem posvečenju se ne bo odpravil na katero od župnij, ampak nazaj v Rim na študij družbenega nauka Cerkve v okviru moralne teologije. Sicer pa si Gregor Capuder želi biti "duhovnik, ki širi upanje, hkrati pa tudi na človeški način odpirati ljudem duhovno dimenzijo sveta".