Vatikanski veleposlanik v Kijevu, nadškof Thomas Gullickson, je ruski vladi izrekel očitek, da proti Ukrajini vodi »nepojasnjeno vojno«. Nuncij je na konferenci človekoljubne organizacije »Cerkev v stiski« minuli konec tedna v Nemčiji dejal, kako je »nepojasnjena vojna, ki jo ruska federacija vodi proti Ukrajini, močno zamajala temelje preizkušane države, ki so jo doslej opustošili lastni in tuji plenilci, ne le Rusija«. Z Rimom povezana grško-katoliška Cerkev in rimsko-katoliška Cerkev sta na vzhodu Ukrajine in na polotoku Krim močno ogroženi.

»Nevarnost zatiranja grško-katoliške Cerkve je predvsem v tistih delih Ukrajine, kjer Rusija uveljavlja svojo moč z nasiljem«, je prepričan nadškof Gullickson. Zadnje izjave iz Kremlja ne puščajo dvoma v še naprej obstoječi sovražnost in nestrpnost s strani ruskega pravoslavja proti grškokatoliškim kristjanom.

Na polotoku Krim, ki ga je Rusija k svojemu ozemlju priključila marca letos, so »nekateri, če ne kar vsi, tam delujoči katoliški duhovniki izpostavljeni nenehnim grožnjam tamkajšnjih oblasti«. Številni redovniki in duhovniki so polotok že morali zapustiti.

Pozitivno je vsaj, da je nova deželna vlada na polotoku očitno priznala delovanje katoliške Karitas na Krimu, je dejal Gullickson. Ni pa gotovo, ali bo Karitas duhovnikom, ki bi želeli pripotovati na to območje, lahko zagotovila vstop v državo.

V pretežno pravoslavni Ukrajini je več kot pet milijonov grško-katoliških vernikov, približno milijon pa jih pripada rimsko-katoliški Cerkvi.

Vir: Kathpress
Foto: splet