Škofje v Bosni in Hercegovini politični razvoj v svoji domovini ocenjujejo kot »lakmusov papirček« za prihodnost Evrope. Na območju Bosne in Hercegovine na tesnem prostoru skupaj živijo Bošnjaki, Srbi in Hrvati, pa tudi nekatere manjšine drugih narodov. Njihovo sožitje ni prav nič zavidljivo. Zato je nujno potrebno sprejeti politično odločitev, ki bi vsem narodnostnim skupinam v državi prinesla enake pravice. Poleg tega bi bila dobrodošla večja vpletenost Evropske zveze. To sta v pogovoru za avstrijsko katoliško agencijo Kathpress prepričano zagotovila kardinal Vinko Puljić, sarajevski nadškof, in škof iz Banja Luke, Franjo Komarica, ki je tudi predsednik tamkajšnje škofovske konference.

Kardinal Puljić in škof Komarica z nuncijem Pezzutom

Država potrebuje več edinosti in sloge, je prepričan kardinal Puljić. Daytonski sporazum iz leta 1995 je sicer zaključil vojno v deželi, obenem pa je ustvaril »neobičajno državo«, je potožil kardinal.

Bosna in Hercegovina je razdeljena na federacijo in Republiko Srpsko. Federacija se deli na deset kantonov z lastno upravo. Vse to v Sarajevu nadzira šibka osrednja vlada z omejenimi pristojnostmi. Bošnjaki (muslimani), Srbi (pravoslavni) in Hrvati (katoličani) živijo v skupni državi, ki pa ni nikomur po godu.

V Republiki Srpski so Hrvati in muslimani deležni precejšnje diskriminacije, v pretežno islamski osrednji Bosni imajo Srbi in Hrvati težje pogoje za življenje, v hrvaški Hercegovini pa Srbi in muslimani tožijo zaradi pomanjkanja pravic, je slišati z vseh koncev.

Potreben bi bil nov Daytonski sporazum, ki bi prekinil dosedanjo politično razdeljenost države, je prepričan kardinal Puljić. Na krajevni ravni številnih težav preprosto ni moč rešiti.

Kardinal je v pogovoru še izpostavil trenutni pomen kantonov v federaciji. Ti nudijo edino zagotovilo, da si Hrvati – v kantonih s pretežno hrvaškim prebivalstvom – lahko izborijo svoje pravice. V takšnih pogojih zato kardinal ne podpira pobude sarajevske vlade za razpustitev kantonov.

Pričakovanja Cerkve glede politike kardinal Puljić takole predstavi: enake pravice za vse, spoštovanje zasebne lastnine, spodbujanje socialnih programov, perspektive za mlade. Pred kratkim so škofje predstavili izjavo, v kateri so kot temelj izpostavili človeka in njegov blagor, ne pa ideologije. Enakih pravic pa ni moč zagotoviti brez politične volje.

Verski voditelji v Bosni so si že pred vojno prizadevali za mir in dialog, je pojasnil kardinal Puljić. Medverski svet je bil ustanovljen leta 1997, vsako leto pa mu predseduje predstavnik ene od verskih skupnosti – v letošnjem letu so to pravoslavni. Vpliv Cerkva in vere na družbo in politiko pa je vendarle izredno omejen.

Po navedbah kradinala Puljića je pred vojno v Bosni živelo okoli 820.000 katoličanov, zdaj jih je le še okoli 430.000. Vrnilo se je malo beguncev, v nekaterih predelih so vračanje močno otežili, predvsem v Republiki Srpski.

Vse to pa še otežuje gospodarska revščina z uradno stopnjo brezposelnosti v višini 45 %. Katoličani tako v Republiki Srpski kot tudi v federaciji živijo v težkih pogojih, saj v obeh delih države predstavljajo manjšino.

Še bolj dramatično pa položaj v Bosni ocenjuje škof Komarica. Po njegovih besedah je Bosna nekakšen »Absurdistan«, v katerem prevlada pravica močnejšega. Dežela je razdeljena med Srbe in muslimane, pojasnjuje škof iz Banja Luke, prestolnice Republike Srpske. Na območju Republike živi le še okoli 5 % katoliškega prebivalstva iz leta 1991. Vsi drugi so se izselili ali pa so pomrli. Po navedbah škofa Komarice je bilo med vojno v Banja Luki umorjenih sto katoličanov, med njimi osem duhovnikov. Številne cerkve so bile uničene, nekdaj katoliške vasi so zdaj povsem prazne. Ceste, ki vodijo tja, razpadajo, v hišah ni elektrike. Vrnitev za katoličane že zaradi vsega tega ni kaj dosti verjetna, v Republiki pa jim niso pripravljeni priskočiti na pomoč, je potožil škof.

Tudi pravna prizadevanja katoliških beguncev, da bi jim povrnili vsaj vrednost njihovega premoženja, doslej niso bila uspešna, je pojasnil škof Komarica: »Tukaj je laž zakon.« Kmalu po vojni se je želelo na svoje domove vrniti 12.500 družin – pa niso dobile te možnosti. Trenutno si za vrnitev prizadeva okoli 4.000 družin.

Škof ostro ocenjuje tudi odnos zahoda, ki po njegovem mnenju katoličane v Bosni pušča na cedilu. Kdor trdi drugače, je lažnivec, zatrjuje škof Komarica: »Evropska zveza nam je poslala svoje najmanj sposobne politike.«

Če Evropski zvezi ne bo uspelo v Bosni vzpostaviti pravne države po načelu edinosti v različnosti, je navsezadnje ogrožena tudi evropska integracija, je poudaril banjaluški škof.

Vir: Kathpress

Foto: splet / Wikipedia