Cerklje na Gorenjskem so kraj, kjer se lahko prepričaš o lepoti in velikem pomenu tako zborovskega kot cerkvenega ljudskega petja. V njihovi veličastni župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja. Sam sem se predvsem o prvem pri številnih cerkvenih slovesnostih. Nazadnje, 26. oktobra, ko so cerkljanski župljani praznovali 870. obletnico prve omembe svojega prvega župnika Richerusa v pisnih virih. Slovesno mašo pod vodstvom rojaka Maksa Ipavca, nečaka škofa Jožefa Kvasa, kot Maks rojenega v Zalogu pri Cerkljah, so s petjem požlahtnili domači Cerkveni mešani pevski zbor Andreja Vavkna in podružnični cerkveni pevski zbori s Spodnjega Brnika, Lahovč, Zaloga in Pšate. Peli so samo cerkvene pesmi domačih skladateljev cerkvene glasbe. Posebej mogočno je pod visokim svodom svetišča donela in dajala čast prvaku apostolov Kimovčeva Ti si Peter skala.

Dober zborovodja in organistka (v Cerkljah prof. Damijan Močnik in prof. Damjana Božič Močnik) lahko s pevci povzdigneta petje do neslutenih višin in slavospeva Bogu in Mariji. FOTO: Jožef Pavlič

Cerkveno petje je tudi vrhunsko estetsko-umetniško doživetje

Pevci in pevke pod vodstvom zelo izkušenega zborovodje prof. Damijana Močnika, doma in po svetu znanega skladatelja, ter mojstrice na že močno dotrajanih cerkljanskih orglah prof. Damjane Božič Močnik, so se pri petju zlili v tako pevsko in bogoslužno poenoten sestav, da smo se številni udeleženci maše po eni strani samo čudili, po drugi pa pridrževali dih, da ne bi nič zmotilo in prekinilo našega izjemnega versko-umetniškega doživljanja slavljenja Boga in Marije. Veliko je k temu prispevala literarno-religiozna Ipavčeva pridiga, v katero je vpletel skladatelja Vavkna in Kimovca in besedila njunih cerkvenih pesmi. To, kar mu je posebej blizu, je o tem pred časom na povabilo nekdanjega odgovornega urednika Družine msgr. Francija Petriča vsak teden pisal v Družini.

Duhovnik Maks Ipavec, župnik v Begunjah pri Cerknici, se je zahvalil pevcem na koru pa tudi pevkam, ki skrbijo za lepo cerkveno ljudsko petje. FOTO: Jožef Pavlič

Ne »koncerti«, marveč sodelovanje vseh vernikov

Kimovčeva spominjana izjava Založanom, da »samo tisti fuša, ki ne poje«, me je spodbudila, da sem se spustil v pogovor o ljudskem petju prav z zborovodjem Damijanom Močnikom. O zborovskem se mi ni bilo treba, ker smo ga tako mogočno doživljali pred nekaj trenutki. Potrdil mi je, kako zelo je v cerkvi pomembno ne le čim lepše, čim boljše in popolnejše zborovsko petje, marveč tudi ljudsko. Enemu izmed slovenskih škofov se je celo zareklo, ko je po maši pohvalil cerkveni pevski zbor, da je bil to pravi »koncert«, pa mu je zborovodja odgovoril, da se s tem izrazom ne strinja (škof je gotovo mislil le pohvalno), kajti cerkveni pevci in pevke so dolžni s svojimi talenti ob zborovodju in organistu iztisniti iz sebe, kar so največ zmožni, za Boga, polepšati bogoslužje pa tudi dati zgled verujočim pod korom. Zelo bi bilo narobe in marsikje mogoče celo je, da se njihovo petje med mašo razumeva, jih ljudje tako sprejemajo, kot koncerti cerkvenega petja. Ti so potrebni, a ob drugih priložnostih in slovesnostih. Pri mašah pa je pomembno, da poje vsa cerkev od duhovnika do vernika v zadnji klopi ali že vratih. Če že ne z glasom, pa vsaj v srcu in duhu. Pri tem so verujočim v klopeh v veliko pomoč panoji z besedili cerkvenih pesmi.

Orgle so res kraljica glasbil. FOTO: Jožef Pavlič

Zgled nam dajejo frančiškani na Tromostovju

Kako so ti potrebni, in dobro vodenje ljudskega petja, smo lahko videli na vse svete pri deseti maši, ki jo je televizijski kanal Gold prenašal iz cerkve na Tromostovju v Ljubljani. Sam sem jo prvič, ker sem zbolel za covidom, pa nisem hotel zamuditi maše vsaj doma v televizijskem prenosu, ob tem pa videl, kako je možnost biti pri maši tudi na ta način dragocena in hvalevredna za tiste, ki res ne morejo v cerkev. Videli smo, predvsem pa občutili, kako zelo lahko bogoslužje ob sijajni pridigi p. Pavla Jakopa (dobesedno pil sem vsako misel tega pesnika in zelo poduhovljenega misleca) poživi in dvigne dobro vodenje petja izza ambona, ki mu lahko sledi vsa cerkev.

Pri pesmi Marija, pomagaj nam sleherni čas se na Brezjah odpro vsaka usta in srca ... FOTO: Jožef Pavlič

Dober pevec je vešč petja tako v zboru kot v klopi 

To, kar zagovarja zborovodja Damijan Močnik, je pred njim njegov veliki sorodnik dr. Franc Kimovec: da poje vsa cerkev. Zato v Cerkljah pri mašah redno uvršča v program petja tudi cerkvene ljudske pesmi. Meni, da mora biti cerkveni pevec sposoben peti tako v pevskem zboru pri nedeljskih mašah kot v klopi z verniki pri delavniških mašah. V Cerkljah je poskrbljeno za oboje, se ženice, vešče cerkvenega petja, usedejo skupaj, pojejo in s tem spodbudijo k petju tudi druge. Se ne dogaja to, čemur sem priča tudi sam: da pevci s kora sploh ne pojejo v cerkvi, se izgovarjajo, da to petje ni zanje, ker imajo drugačne glasove, ne morejo peti niže. Ena izmed pevk cerkvenega ljudskega petja, ki bi zlahka pela tudi na koru, mi je nedavno rekla, da jo prav jezi, ko mora, če hoče, da bo kdo pel, sama začeti peti (to dela odlično), in ne cerkvene pevke s kora. Drugi pevec pa mi je, ko sem mu rekel, zakaj ne gre pet na kor, dejal: »Kdo mora peti tudi v cerkvi!«

Gotovo je narobe, tudi prof. Damijan Močnik me je prepričal o tem, če se verno občestvo na nedelje spreminja v »poslušajoče« občestvo, namesto v Boga slaveče in zahvaljujoče z vsemi govornimi in pevskimi sposobnostmi in močmi, ne pa v neme statiste bogoslužja. Zato: dobri cerkveni pevci in pevke v čim večjem številu na kor, ostale cerkvene pevke pa skupaj v prve klopi, da se vas bo na petek in svetek slišalo po cerkvi.

Petje karmeličank v karmelu v Sori je skorajda predokus nebeške slave. FOTO: Jožef Pavlič

Zakaj lahko iz srca in na glas pojemo na Brezjah, v domači cerkvi pa ne?

Kdor hoče doživeti in sodelovati pri res lepem cerkvenem ljudskem petju, mu ni treba daleč iz osredja Slovenije, mora poromati le na Brezje, naj bo to v nedeljo ali na delavnik. Na delavnike je še posebej pohvalno, da začenja peti in med mašo vodi ljudsko petje sam gvardijan p. Krizostom Komar. Zato k tem mašam prihaja vedno več ljudi. Ker pri njih tudi – pojejo!

Nove cerkvene orgle, četudi majhne, »podpirajo« tako zborovsko kot cerkveno ljudsko petje. FOTO: Jožef Pavlič

Nedavno sva, ravno na Brezjah, z ženo doživela pravo lepoto in duhovno globino ljudskega petja, ko je skupina žena po maši sama od sebe zapela več kitic najbolj znane in najpogosteje na Brezjah zapete Marijine pesmi. Tako lepo, uglašeno in pobožno, da smo ostali dobesedno odreveneli, z njimi peli v duhu in sluhu, ker bi s svojimi glasovi tokrat res motili izjemno petje. Že samo zaradi te tako lepo in iz srca zapete Marijine pesmi je bilo vredno iti na Brezje. Ko so se ženski pevski glasovi enkratno združili v prelepo najčistejšo in najmilejšo hvalnico in molitev k brezjanski Mariji Pomagaj. Mogoče ste tudi vi že doživeli kaj takega …

Karmeličanke v Sori. FOTO: Jožef Pavlič

Bodimo hvaležni pevcem cerkvenih zborovskih in ljudskih pesmi 

Zato na zahvalno nedeljo še posebna hvala iz vrst laika cerkvenim zborovskim in ljudskim pevcem in pevkam ter organistom in organistkam. P. Pavle Jakop je to naredil ob koncu maše na to nedeljo v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Upam, da so tudi drugi duhovniki po slovenskih župnijah. Če niso, oz. bodo le na god sv. Cecilije, pa se kot velik občudovalec cerkvenega zborovskega in ljudskega petja čutim dolžnega to narediti sam. Bog lonaj vam!