FOTO: Nedelja/Gotthardt

V celovški stolnici so minulo soboto obhajali dvojezično ekumensko bogoslužje ob 100-letnici koroškega plebiscita, poroča celovška Nedelja. Kot je v nagovoru v obeh deželnih jezikih dejal krški škof Jože Marketz, ki je slovesnost obhajal skupaj z evangeličanskim superintendentom Manfredom Sauerjem, je bil ta dan »vzrok za veselje in za ponižno hvaležnost«. Posebno zahvalo je izrekel »našim prednikom za razvoj, ki se je začel pred sto leti«, zahvalil pa se je tudi današnjim predstavnikom političnega življenja »za kritično soočanje s preteklostjo in za besede, ki kažejo v zaupno prihodnost, v kateri ne bodo več prisegali na s krvjo začrtane meje, temveč na sožitje narodnih skupnosti, jezikov in kultur in predvsem ljudi, ki so tu doma, in kar bo prihodnja normalnost na Koroškem«.

Katoliška Cerkev na Koroškem bistveno zaznamuje to sliko sožitja že od škofijske sinode leta 1972, je pojasnil škof Marketz. »Poslovila se je od soobstajanja, ki je od nacionalnih gibanj 19. stoletja na Koroškem zaznamovalo zelo konfliktno sožitje, in zelo zavestno iskala sožitje jezikov in kultur na skupnem Koroškem, ki je že vedno domovina obema narodnima skupnostima in jo isto zaznamujeta,« je po navedbah Nedelje pojasnil škof Marketz, ki je »posebej vesel in hvaležen, da je naša evangeličanska sestrska Cerkev to zelo kmalu delila«.


Krški škof Jože Marketz, FOTO: Nedelja/Gotthardt

Mir mora dospeti v srcu

Obe narodni skupnosti na Koroškem sta si »s kompleksno in bolečo zgodovino prizadejali veliko trpljenja, a tudi druga z drugo delili veselje in upanje, žalost in strah«. Škof se je navezal na sobotno berilo in dejal, da »mora mir dospeti v srcu, in ne sme biti usmerjen v strategijo, ki se lahko spet spremeni v drugačnih okoliščinah«. Za to pa so potrebni usmiljenje, dobrota, ponižnost, milost, potrpljenje in odpuščanje. V zvezi s tem je škof Marketz citiral novo okrožnico »Vsi bratje« papeža Frančiška: »Resnična sprava pa se ne izogiba konfliktu, temveč se doseže v konfliktu, če se rešuje z dialogom in transparentnimi, iskrenimi in potrpežljivimi pogajanji.«

V prihodnje je treba paziti, »da se bomo še naprej z medsebojnim spoštovanjem, z voljo do brezkompromisnega sodelovanja zavzemali za dobro celotne družine naše dežele, kakor smo to že učinkovito dokazali v tem jubilejnem letu,« je dejal škof Marketz in hkrati pozval, »da delimo našo domovino tudi z ljudmi, ki so bili izgnani iz svoje domovine in so se tu naselili iz različnih vzrokov«.


Superintendent Manfred Sauer, FOTO: Nedelja/Gotthardt

»Neprimerljiva melodija obeh zaznamujočih jezikov naše dežele«

Superintendent Manfred Sauer je v svojem nagovoru pri ekumenskem bogoslužju poudaril raznolikost in ustvarjalnost ljudi na Koroškem. »Čudovit zvok, neprimerljiva melodija obeh zaznamujočih jezikov naše dežele, sotočje kultur, lahkost in teža skupne zgodovine, to vse ustvarja ta poseben vonj in enkratno luč juga,« je dejal superintendent Sauer. V tej luči »rastejo in uspevajo ne samo edinstvene rože, temveč tudi ustvarjalni, občutni ljudje«. Sauer je navedel besede prejemnice nagrade Ingeborg Machmann Sharon Dodua Otoo in pozval, »da razumemo jezik kot stalno spominjanje, da obstaja diskriminacija, da je še vedno veliko dela, da se temu upremo«.

»Pri današnjem bogoslužju se zahvaljujemo za dobro, ki je raslo in zacvetelo v preteklih stotih letih na Koroškem v sožitju obeh narodnih skupnosti v prizadevanju za pravičnost, enakost in sestrskost,« je še povedal predstavnik evangeličanske Cerkve. Hkrati gre za to, da prosimo Boga, »naj nam vedno znova odpira oči za zamujeno, za pogubne razvoje in slepe ulice, za to, kar je še treba narediti, da lahko spoznamo napačne razvoje in se naučimo, kako jih skupaj premostiti«.

V Celovcu oskrunili spomenik koroški enotnosti

Grenak priokus sobotni slovesnosti pa je prineslo nepotrebno izzivanje v obliki grafitov na spomeniku koroški enotnosti na dvorišču deželne vlade avstrijske Koroške v Celovcu. Kot je poročala STA, so neznanci v noči na nedeljo, po spravni slovesnosti ob 100. obletnici koroškega plebiscita, spomenik oskrunili z grafiti. Vandalizem je sprožil val ogorčenja tako med avstrijskimi politiki kot med predstavniki slovenske manjšine v Avstriji.

Spomenik v središču Celovca so neznanci ponoči pomazali s črno in turkizno barvo, zraven pa v slovenščini napisali Smrt fasizmu. Pristojne oblasti so uvedle preiskavo dogodka, višina škode pa še ni znana.

Dejanje sta na družbenih omrežjih odločno obsodila tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša ter ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch.


FOTO: zaslonski posnetek


FOTO: zaslonski posnetek