Skladove nagrade za vrhunsko ustvarjalnost zadnjih treh let so podelili pesnici Miljani Cunta, dramski igralki Jani Zupančič, mezzosopranistki Nuški Drašček, striparju Cirilu Horjaku, scenaristki in režiserki Sari Kern ter grafičnemu oblikovalcu Tomatu Koširju.

Lepota, namenjena vsem

V prvem delu proslave, ki je potekal po zamisli Gregorja Čušina, so Prešernove pesmi Pevcu, Zapuščena, Slovo od mladosti, Komur je sreče dar bila klofuta ter Nuna in kanarček s kletkami v rokah – namesto ptic so bile v njih knjižice Prešernovih Poezij – interpretirali Kristian Koželj, Zala Podobnik, Uroš Sterle, Marjan Kuret in s. Ana Šuštar, saj je, tako Čušin »Prešeren […] pesnil […], da bi šle [njegove pesmi] med ljudi. Da bi jih brali in vzljubili ljudje vseh starosti, stanov in usmeritev!« Nepogrešljivo Zdravljico smo tokrat doživeli v interpretaciji Toneta Kuntnerja.

Slavnostni govornik, predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič, je uvodoma spomnil, da je Slovenija med redkimi državami, ki je kulturi in umetnosti posvetila državni praznik in ga poimenovala po svojem največjem pesniku.

Gledalci, ki so napolnili praznično razpoloženo dvorano, so dogodek nagradili z gromkim aplavzom. FOTO: Tadeja Petrovčič Jerina

Umetnost mora biti korak naprej

Spregovoril je o pomenu umetnosti znotraj časnih napetosti: »Vsi vemo, da se je času lahko prepustiti. V njegovem gladkem teku najdemo marsikaj gladkega, kar nam takoj ugaja. Neprimerno težje pa je v labirintih kronosa priti na sled temu, kar potrebujemo, temu, kar je res bistveno ... Umetnost ta korak od nekdaj išče. Biti pred svojim časom pomeni videti v njem več, kot v njem običajno gledamo. Šele v tem primeru se namreč lahko vse odvečno poradira in vse se le na bistveno zgosti, kakor pravi slovenski pesnik,« je spomnil Muhovič.

Srčni odtis

Posebno pozornost je posvetil tudi nagrajencem. Po njegovih besedah so umetniki »podobni svetilki, ki jo je nekdo pustil prižgano sredi belega dne, ker je preroško ocenil, da je za resnost življenja, za človekovo negotovost in minljivost in za vsa njegova veliko obljubljajoča hrepenenja samo svetloba sonca premalo«.

Predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič in prejemnik nagrade za življenjsko delo dr. Henrik Neubauer. FOTO: Daniel Novakovič/STA

V sklepu nagovora je naredil analogijo med okoljevarstvenim izrazom ogljični odtis in srčnim odtisom, ki ga ima po njegovem mnenju v izobilju umetnost. »Tudi umetnost tokratnih Prešernovih nagrajencev, saj prek izkustva nečesa navdihujočega vnaša v kulturo forme in vsebine, ki pomagajo, da dobe naša življenja obliko, barvo in melodijo.«

Zadovoljstvo, ko daš vse od sebe

Sledile so predstavitve letošnjih nagrajencev in njihovi videoportreti. Prejemnik nagrade za življenjsko delo dr. Henrik Neubauer je med drugim dejal: »Da doživiš visoko starost, je pač potrebno, da si zadovoljen s svojim življenjem. […] Treba je samo iti v življenje z radostnim srcem,« kakor je izpostavil tudi v pogovoru za Družino.

Proslavo je sklenila baletna predstava Povodni mož v izvirni in domišljeni koreografiji Edwarda Cluga. FOTO: Tadeja Petrovčič Jerina

Proslavo je sklenila baletna predstava Povodni mož v izvirni in domišljeni koreografiji Edwarda Cluga: Sytzeju Janu Luskeju v vlogi Povodnega moža in Monji Obrul v vlogi Urške so se na odru pridružili plesalke in plesalci Baletnega ansambla SNG Maribor. Glasbeniki, med njimi pianist Bojan Gorišek, so izvajali izvirno glasbo Milka Lazarja.

Tik po koncu proslave niso ugasnile le odrske luči, ampak se je v temo ovil ves center Ljubljane. Če bi se to zgodilo pet minut prej, bi bila predvsem za vse nastopajoče v vrhunski baletni predstavi to precejšnja zadrega, tako pa se je vse izteklo v čudovit finale. Z izborom nagrajencev, Muhovičevim govorom, umetniškimi interpretacijami in seveda sámo zamislijo res presežen umetniški dogodek, kot bi si jih bilo v slovenskem javnem prostoru le želeti.

Gledalci, ki so napolnili praznično razpoloženo dvorano, so dogodek nagradili s stoječim aplavzom.