Papež Benedikt XVI. je sveto Ivano Orleansko (1412-1431) označil kot ‘eno najmočnejših ženskih figur srednjega veka’. Francoska svetnica bi lahko služila kot vzor v politiki dejavnim katoličanom, še posebej, kadar se v svojem služenju znajdejo v težkem položaju, je sveti oče povedal v nagovoru med včerajšnjo splošno avdienco v vatikanski dvorani Pavla VI., na kateri se je zbralo okoli tri tisoč romarjev. Kot je dejal, nas sveta Ivana Orleanska s svojim svetlim pričevanjem vabi k visokim merilom krščanskega življenja: iz molitve narediti vodilno nit naših dni, imeti popolno zaupanje pri izvrševanju Božje volje, kakršna koli že je, živeti ljubezen brez mej in iz Jezusove ljubezni zajemati globoko ljubezen do Cerkve.

Ivanino politično udejstvovanje je usmerjala njena vera. Že v rosni starosti sedemnajstih let se je pridružila vojakom, ki so se borili za svobodno Francijo, srečala kralja Karla VII. in kot nepismena uspešno opravila ‘teološki izpit’, na katerem so ji vprašanja zastavljali učeni akademiki.

Kot je dejal Benedikt XVI., so ‘Devico Orleansko’, ki je bila pri devetnajstih letih sežgana na grmadi, obsodili ‘moški pripadniki Cerkve in teologi, ki niso bili sposobni videti lepote njene duše’. Cerkveno sodišče je sledilo smernicam tistih teologov s pariške univerze, ki so imeli pred očmi drugačne politične cilje kot Ivana Orleanska. Papež je njen proces opisal kot ‘pretresljivo stran’ v ‘zgodovini svetosti Cerkve’, pa tudi – v luči kasnejšega popolnega preobrata v miselnosti – kot ‘razsvetljenje za skrivnost Cerkve’.

Kmečka hči Ivana je bila rojena 6. januarja 1412 v majhnem francoskem kraju Domremy in je bila vzgajana v krščanski veri. Pri trinajstih letih je doživela mistično izkušnjo, ki jo je razumela kot nalogo, naj osvobodi svojo domovino Francijo. Preko glasu nadangela Mihaela je začutila Gospodov klic, naj poglobi svoje krščansko življenje in se osebno zavzame za osvoboditev svojega naroda, ki je bil tedaj vpet v stoletno vojno med Francijo in Anglijo. Po uspehih, kot je bil denimo osvoboditev Orleansa leta 1429 pod njenim ‘vodstvom’, je leto dni kasneje padla v roke svojih sovražnikov in bila kot krivoverka obsojena na smrt na grmadi.

Petindvajset let po njeni smrti je sledila obnovitev sodnega postopka in obsodba Device Orleanske je bila zaradi formalne napake razglašena za neveljavno. Potrjena je bila Ivanina nedolžnost in popolna zvestoba Cerkvi. Leta 1909 je bila razglašena za blaženo, enajst let kasneje pa jo je papež Benedikt XV. razglasil za svetnico.