Papež Benedikt XVI. je prvo katehezo v letošnjem letu posvetil Božiču, ki je tudi danes privlačnejši od vseh ostalih cerkvenih praznikov, saj, kot je dejal, vsi na nek način slutijo, da je Jezusovo rojstvo povezano z najglobljimi človeškimi željami in upanji. Sveti oče je pojasnil, kako 'potrošništvo lahko odvrne od teh notranjih hrepenenj, a če je v srcu želja po sprejetju tega Otroka, ki prinaša Božjo novost, ki nam je prišel poklonit polnost življenja, lahko luči božičnega okrasja postanejo odsev Luči, ki se je prižgala z Božjim učlovečenjem'.

Kot poročajo pri vatikanskem radiu, je Benedikt XVI. okoli sedem tisočim vernikom, zbranim na splošni avdienci v vatikanski Avli Pavla VI., povedal, da praznovanje učlovečenja Božjega Sina ni le navaden spomin na pretekle dogodke, ampak pomeni posedanjiti takratne skrivnosti, ki so prinesle odrešenje. Izpostavil je, da se odrešenjsko delo, ki ga je uresničil Kristus, v Cerkvi nadaljuje preko obhajanja svetih skrivnosti, zahvaljujoč delovanju Svetega Duha. A z učlovečenjem se dogodi nekaj pretresljivega, je nadaljeval Benedikt XVI., način odrešenjskega stika z Bogom se popolnoma spremeni in meso postane orodje odrešenja: Beseda je meso postala.

Papež je v nadaljevanju izpostavil povezanost Božiča z veliko nočjo, ki je osrednja skrivnost odrešenja, njen vrhunec pa je trpljenje, smrt in vstajenje, kajti Jezus začne z darovanjem samega sebe iz ljubezni od prvega trenutka svojega človeškega življenja v telesu Device Marije. Božična noč je zatorej tesno povezana z nočnim bdenjem velike noči, kadar se odrešenje dovrši v slavnem darovanju umrlega in vstalega Gospoda, je povedal papež in nadaljeval, da učlovečenje in velika noč ne stojita drug ob drugem, ampak sta dve neločljivi ključni točki ene vere v Jezusa Kristusa, učlovečenega Božjega Sina in Odrešenika. Križ in vstajenje predpostavljata učlovečenje, je izpostavil sveti oče. Samo zato, ker je Sin in po njem sam Bog zares prišel na svet in postal meso, sta Jezusova smrt in vstajenje dogodka, ki nas trgata iz rok smrti in nas odpirata v prihodnost, ko bo to zemeljsko in prehodno bivanje vstopilo v Božjo večnost. V tem celovitem pogledu na Kristusovo skrivnost nas obisk jaslic usmerja k obisku evharistije, kjer se resnično srečamo s križanim, vstalim in živim Kristusom. Božično bogoslužje ni le spomin, ampak je predvsem skrivnost in navzočnost, je poudaril Benedikt XVI.

Papež je še povedal, da je 'ta božični čas potrebno obvarovati pred preveč moralistično in čustveno podobo. Praznovanje Božiča nam ne ponuja le zgleda za posnemanje Gospodove ponižnosti in uboštva, njegove dobrohotnosti in ljubezni do ljudi, ampak je predvsem povabilo, da se Njemu, ki je vstopil v naše meso, pustimo popolnoma spremeniti, je dejal Benedikt XVI. in dodal, da se pojavnost Boga dopolni z našo soudeleženostjo v božjem življenju, z izpolnitvijo skrivnosti njegovega učlovečenja v nas. Papež je katehezo sklenil s pozivom sv. Leona Velikega, naj 'vsak kristjan spozna svoje dostojanstvo in naj postane del božje narave, predvsem pa naj pazi, da spet ne pade v nevredno vedenje, iz te veličine v primitivno nizkotnost'.