Danes goduje sv. Helena, mati prvega krščanskega cesarja Konstantina Velikega, ki je izdal »milanski edikt«, s katerim je dal krščanstvu svobodo. Helena se je rodila kot poganka, krščanstvo pa je sprejela pri 60 letih. Bila je poročena z rimskim častnikom Konstancijem Klorom, ki pa jo je zapustil s sinom. Ko je Konstancij umrl, je njegovo mesto vladarja zahodnega dela cesarstva zasedel Konstantin.

Spreobrnitev v krščanstvo

Čeprav takrat Konstantin še ni sprejel krščanske vere, je kmalu preklical ukrepe proti kristjanom in jim vrnil njihove pravice in imetje. V krščanstvo pa se je spreobrnil potem, ko se mu je na nebu prikazal križ z besedami »S tem zmaguj«, nato pa še Kristus in mu je dejal, naj naredi vojaški prapor v obliki znamenja, ki ga je videl na nebu in ga uporabi v bitki pri Milvijskem mostu. Z zmago si je podvrgel vse zahodno rimsko cesarstvo in prestolnico preselil v Rim, kamor se je preselila tudi sv. Helena. Spoznala je krščansko vero, dala sezidati več cerkev in hodila na romanja v Sveto deželo. Konstantin pa je na kraju Jezusovega križanja in pokopa sezidal dvojno cerkev, ki je veljala za čudo stavbarstva. Po starem izročilu naj bi tedaj Helena našla tudi Jezusov križ in ga odnesla v Rim, kjer leži v baziliki svetega križa.

Ko je Konstantin postal cesar, je svoji materi iz spoštovanja podelil naziv cesarica, čeprav sama ni nikoli zasedala prestola. Sezidal ji je palačo in dal kovati kovance z njeno podobo.

Sv. Helena je zavetnica barvarjev in iglarjev, rudnikov, zakladnikov, arheologov, spreobrnjencev, težkih zakonov, ločencev; priprošnjica pri iskanju izgubljenih predmetov, razkrivanju tatvin ter proti streli in ognju. Na Vzhodu so jo upodabljali s sinom in vencem na glavi. Na Zahodu pa so ji na glavo nadeli cesarsko krono, v roke pa model cerkve, križ in žeblje.

Cerkve v Sloveniji, posvečene sv. Heleni

Po sv. Heleni se v Sloveniji imenuje župnija Sv. Helena – Dolsko, sicer pa je pri nas tej svetnici posvečenih kar nekaj cerkva: v Hotiču pri Litiji, Podbeli pri Kobaridu, Pertoči pri Rogaševcih, v Gradu pri Cerkljah na Gorenjskem, v Premu pri Ilirski Bistrici, v Zagorju pri Pivki, v Zemlju pri Metliki, v Javorju pri Šenčurju, na Belčjem vrhu pri Črnomlju in morda še kje. Kip sv. Helene stoji tudi v baziliki sv. Petra.




Vir: arhiv družine, wikipedia
Foto: Marjan Smerke, cerkev sv. Helene v Hotiču