Poslanec poslanske skupine Zares Franco Juri je dne 16. aprila 2010 objavil odprto pismo v zvezi z odzivi cerkvenih predstavnikov ob odkrivanju in reševanju primerov spolnih zlorab v Cerkvi. Na odprto pismo se je v imenu Slovenske škofovske konference odzval dr. Andrej Saje, generalni tajnik in tiskovni predstavnik SŠK. Kot je zapisal v odgovoru, pri Slovenski škofovski konferenci obžalujejo, da so nekateri duhovniki storilci kaznivega dejanja spolnega nasilja in se žrtvam za vse trpljenje v imenu Cerkve opravičujejo. Strinjajo se, da je bilo v preteklosti reševanje spolnih zlorab v Cerkvi premalo učinkovito in pozdravljajo večjo ozaveščenost in povečano skrb širše družbe za to pereče vprašanje, ki vključuje ne samo spolno nasilje v Cerkvi, temveč tudi tisto izven cerkvenih zidov. To po mnenju SŠK predstavlja jedro problema in praviloma ni v ospredju medijskega poročanja.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v letu 2009 beleži skoraj dvesto primerov pedofilije. Pri SŠK s poslancem Jurijem delijo mnenje, da je potrebno od besed preiti k dejanjem in da sistemsko zanikanje ter prikrivanje kaznivih dejanj te vrste in neukrepanje zoper storilce škoduje najprej žrtvam in potem celotni družbi. Spolno nasilje je kompleksen družbeni problem, zato je potrebno zastaviti skupne moči za pomoč žrtvam, cerkveni in civilni sodni organi pa so dolžni odkrivati storilce in jih kaznovati, piše dr. Saje.

V nadaljevanju pojasnjuje, da je poslanec Juri v pismu napačno interpretiral civilno in cerkveno zakonodajo glede obveznosti Cerkve do prijave kaznivih dejanj spolnega nasilja. Pri tem je problematiziral izjavo dr. Sajeta v brezplačniku Žurnal24 z dne 14. aprila 2010 v smislu, da Cerkev ne spoštuje slovenskega pravnega reda in jo hkrati tudi pozval, naj povabi žrtve, da spregovorijo. Zato je dr. Saje v odgovoru poslancu Juriju želel pojasniti nekatere podrobnosti obeh zakonodaj, kakor je to storil že v telefonskem pogovoru z novinarko Žurnala24 go. Sašo Banjanac Lubej, ki pa se je odločila, da ne bo objavila celotnega konteksta, ampak samo en del.

V Republiki Sloveniji (RS) ni splošne dolžnosti naznanitve oziroma ovadbe kaznivih dejanj ali storilcev. V skladu z 280. in 281. členom Kazenskega zakonika (KZ) (Uradni list RS, št. 55/2008) je v RS kazniva opustitev ovadbe, da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero je z zakonom predpisana kazen treh ali več let zapora. Opustitev ovadbe kaznivega dejanja ali storilca pa je kazniva v primeru kaznivega dejanja, za katero je z zakonom predpisana kazen najmanj petnajstih let zapora, ali kdor samo ve, da je bilo tako dejanje storjeno, vendar tega ne naznani, čeprav je od take ovadbe odvisno, da se dejanje ali storilec pravočasno odkrije. Opustitev ovadbe kaznivega dejanja ali storilca se ne kaznuje, če je storilec zakonec, oseba s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, brat ali sestra, posvojitelj ali posvojenec ali če je zagovornik, zdravnik ali spovednik storilca. Na podlagi 146. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vsakdo lahko naznani kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Skladno z Navodili Kongregacije za nauk vere za razumevanje temeljnih postopkov za reševanje primerov spolnih zlorab, ki so bila objavljena 12. aprila 2010, je dodatno poudarjeno:'Pri prijavi kaznivih dejanj je vedno potrebno upoštevati civilno zakonodajo,' kar pomeni, da mora katoliška Cerkev pri prijavi kaznivih dejanj upoštevati zakonodajo države, na območju RS torej navedene člene KZ in ZKP. Predpisani zakoni za Cerkev predstavljajo zgolj minimum, zato je za zaščito žrtev in vsakršno preprečitev novih zlorab dolžna storiti več.

Katoliška Cerkev je sestavni del civilne družbe, zato so jo vsi civilni zakoni – vključno z zgoraj omenjenima – vezali že do sedaj, zadnja navodila Svetega sedeža pa predstavljajo zgolj večjo obvezo, da ordinariji učinkoviteje rešujejo znane primere in pri tem v skladu z zakonom sodelujejo z organi pregona. V katoliški Cerkvi so tudi povabili žrtve, naj spregovorijo, nazadnje je bil ta poziv objavljen v tedniku Družina, ki je izšel pred pismom, v sredo, 14. aprila 2010, torej preden je g. Juri sestavil svoje pismo, svoj odgovor zaključuje dr. Andrej Saje.