Zbor za republiko je danes, kot poroča STA, na predsednika DZ Pavla Gantarja naslovil apel, naj zagotovi odgovore na odprta vprašanja v zvezi s kandidaturo Branka Masleše za predsednika vrhovnega sodišča. Člani zbora pričakujejo odgovore od začasne predsednice vrhovnega sodišča Alenke Jelenc Puklavec in pravosodnega ministra Aleša Zalarja ter tudi od samega Masleše.

Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm, podpisniki apela sprašujejo Jelenc Puklavčevo, Zalarja in Maslešo, kateri javno objavljeni predpis je nekdanji jugoslovanski vojski dovoljeval streljanje na ilegalne prebežnike meje, zlasti na tiste, ki so bežali iz nekdanje Jugoslavije v tujino.
Šturm, ki je eden od glavnih avtorjev apela, skupaj z ostalimi podpisniki apela pričakuje, da bo omenjena trojica odgovorila tudi na vprašanje, kakšno vlogo so pri tem po javno objavljenih predpisih imeli takratni preiskovalni sodniki ali tožilci in kakšne so bile njihove naloge.

Šturm je spomnil, da je Masleša javno izjavil, da je sodeloval kot preiskovalni sodnik pri ogledu trupla ilegalnega prebežnika meje, ki je bil ustreljen v hrbet in je obležal na italijanski strani. Člani Zbora za republiko zato Maslešo sprašujejo, kakšen je bil konkreten epilog tega dogodka.

Masleša naj bi odgovoril tudi na vprašanji, kakšni postopki so bili sproženi zoper vojaka, ki je prebežnika ubil in zoper njegove nadrejene, ter pred katerimi sodišči je bil ta primer zaključen. V kolikor Masleša o tem ne ve nič, pa naj bi odgovoril, ali je po takratnih predpisih kot državljan in ne le kot preiskovalni sodnik prijavil kaznivo dejanje umora in komu ga je prijavil.

"Dokler javnost ne prejme popolnih odgovorov na vsa navedena vprašanja, menimo, da pomisleki, ki se pojavljajo ob izvolitvi predsednika vrhovnega sodišča, niso za javnost dovolj razčiščeni," so zapisali podpisniki apela. Po besedah Šturma bi imenovanje v tem primeru povzročilo globoko nezaupanje v institut predsednika vrhovnega sodišča.

Šturm je opozoril, da obstaja utemeljen sum, da so morebitni podatki o odprtih vprašanjih v neki drugi državi, v Beogradu. "Nesprejemljivo je, da bi na kandidatu za tako visoko funkcijo kot je predsednik vrhovnega sodišča obležal očitek, da je lahko tudi predmet izsiljevanja s strani tuje države, ki ima te podatke," je dodal Šturm.

Predsednik Zbora za republiko Gregor Virant pričakuje, da bo vendarle "prevladal razum" in bo predsednik državnega zbora prisluhnil apelu in zagotovil odgovore na zastavljena vprašanja.

Pod apel se je sicer podpisalo več kot 30 posameznikov. Med njimi so tudi akademiki Janez Bernik, Niko Grafenauer, Drago Jančar, Janko Kos, Janez Juhant, Ivan Štuhec, Stane Granda, Branko Senegačnik idr.

O sporočilnosti »primera Masleša« pišemo tudi v prihodnji številki Družine.