Zver je spominski dan ocenil za priložnost, da se kot skupnost zazremo v preteklost, v najtemnejše poglavje naše celine, ko se spominjamo vseh, ki so jih uničili nacizem, fašizem in komunizem. Vse žrtve – umrli in njihovi svojci – nas po njegovem vedno znova opominjajo, da človekove pravice in svoboščine, dostojanstvo in spoštovanje soljudi, demokracija in pravičnost niso samoumevni, marveč so sad neštetih trpljenj, ki jim dolgujemo resnico in spoštovanje.

Resolucija Evropskega parlamenta

Zver je spomnil, da je letošnji spominski dan zlasti zaznamovan z resolucijo Evropskega parlamenta o povojnih pobojih v Sloveniji, s katero so evropski poslanci s široko večino obsodili zločine revolucionarnega nasilja, pozvali k dostojnemu pokopu vseh žrtev in nadaljnjemu odkrivanju prikritih grobišč, poudarili pomen resnicoljubnega zgodovinskega spomina in vključitve teh dejstev v izobraževalne programe in pozvali k celovitemu pregledu arhivov tajnih služb.

Razkorak med Evropo in Slovenijo

»Resolucija jasno pove, da se Evropa ne more sprijazniti z zamolčanimi stranmi zgodovine. To je tudi priznanje vsem, ki so desetletja pogumno raziskovali, pričali in ohranjali spomin, čeprav so bili prezirani ali utišani,« je podčrtal Zver in opozoril na razkorak med evropskim, demokratičnim prizadevanjem za resnico in spravo ter ravnanjem slovenske vlade pod taktirko predsednika dr. Roberta Goloba.

Simbolno izbrisovanje bolečih poglavij

Ta je, kot je spomnil Zver, nemudoma po zaprisegi ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, še preden je bil ta sploh dostojno obeležen, kar je pomenilo simbolno izbrisovanje bolečih poglavij naše zgodovine. »Namesto da bi država sledila evropskemu zgledu in žrtvam priznala zasluženo mesto v narodnem spominu, se ob levih ideoloških vladah vsakič znova pogrezamo v selektivno obravnavo preteklosti, teptanje spomina na žrtve in simbolični pokop resnice o narodovi polpretekli zgodovini.«

Ne na pozabi, marveč na resnici

Po prepričanju Milana Zvera se sprava ne gradi na pozabi, marveč na resnici, slovenska družba pa bo notranje pomirjena šele, ko bodo vse žrtve dobile svoje ime, grob in mesto v zgodovinskem spominu. Čeprav zdajšnja vlada s svojo politiko spomina na žrtve povojnega komunističnega nasilja stopa v nasprotno smer, nas vsaj sprejeta resolucija postavlja ob bok narodom, ki si upajo priznati svojo preteklost v celoti, je izpostavil Zver.

Dr. Milan Zver: »V prihodnost lahko stopamo samozavestno le, če smo pripravljeni videti vsa poglavja naše preteklosti. To dolgujemo žrtvam in prihodnjim rodovom, pa tudi samim sebi kot narodu, ki si zasluži resnico in svobodo.« FOTO: Daniel Novakovič/STA

Močan klic k odgovornosti

»Žrtve komunističnih zločinov na slovenskih tleh so se z resolucijo zapisale v evropsko zavest in spomin,« je poudaril in dodal, da spominski dan pomeni tudi močan klic k odgovornosti: »V prihodnost lahko stopamo samozavestno le, če smo pripravljeni videti vsa poglavja naše preteklosti. To dolgujemo žrtvam in prihodnjim rodovom, pa tudi samim sebi kot narodu, ki si zasluži resnico in svobodo. Čas je, da se konča izmikanje Golobove vlade pred tem, da opravimo Antigonino delo.«

Zgodovina je učiteljica življenja

Danes je delegacija opozicijske NSi na čelu s predsednikom mag. Matejem Toninom položila venec k spomeniku vsem žrtvam vojn na ljubljanskem Kongresnem trgu. »S tem želimo dvigniti zavedanje, da tudi danes nismo imuni na vse stranpoti, ki jih prinašajo različni izzivi, in da se hitro lahko zbudimo v državi, v kateri bodo znova vladali avtoritarni režimi. Zgodovina je učiteljica življenja in nas opominja na stare napake, ki jih v sedanjosti ne smemo ponavljati,« je izpostavil Tonin.

Dolg Republike Slovenije

Kot je poudaril, so Slovenke in Slovenci v preteklosti ogromno pretrpeli zaradi vseh treh totalitarizmov, a se v Sloveniji še vedno soočamo s tem, da niti po 80 letih nismo sposobni dostojno pokopati naših rojakov, ki še vedno nedostojno ležijo po različnih breznih ali začasnih lokacijah, da bi vendarle dočakali osnovno civilizacijsko normo – da bodo dostojno pokopani. To je po njegovem dolg Republike Slovenije, ki nas še čaka, da ga realiziramo.

Popravek zakona

V Novi Sloveniji odločno podpirajo pobudo, naj bodo žrtve pokopane v Ljubljani in da se jim zgradi posebno kostnico, ki bo hkrati tudi opomin na vse žrtve komunizma. Obenem je Poslanska skupina NSi pred dnevi vložila poseben popravek Zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katerim uvajamo poseben dan spominjanja žrtev komunizma, ki bi ga praznovali 17. maja, ko so komunisti leta 1942 pobili 53 zlasti pripadnikov Romov v Iški vasi, s čimer se je začelo brutalno komunistično nasilje.

Mladi si ne želijo več delitve

Poslanec NSi Franc Medic je ob položitvi venca poudaril: »Prav je, da gledamo naprej, da pa ne pozabimo zgodovine in naredimo konec tej delitvi ter gremo skupno v prihodnost.« Maša Brulc, generalna sekretarka strankinega podmladka MSi, se je z njim strinjala: »Mladi si ne želimo več delitve. Želimo si, da kot narod stopimo skupaj in gradimo prihodnost Slovenije v miru in povezanosti. Želimo si preseči zgodovinske razprtije in urediti dostojen pokop za vse žrtve in spomin nanje.«