Ozdravljenje žrtev spolnih zlorab mora biti temeljna skrb krščanske skupnosti in mora potekati skupaj z globoko prenovo Cerkve na vseh ravneh, je izpostavil papež Benedikt XVI. v sporočilu, namenjenem udeležencem mednarodnega simpozija o spolnih zlorabah mladoletnikov, ki se je minuli ponedeljek začel na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu. Kot poroča Radio Vatikan, se srečanje z naslovom ‘Na poti k ozdravljenju in prenovi’ zaključuje danes, udeležili pa so se ga katoliški škofje in redovni predstojniki iz različnih držav. V sporočilu, ki ga je podpisal vatikanski državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone, piše, da papež Benedikt XVI. podpira in spodbuja vsak trud, da bi se z evangelijsko ljubeznijo odgovorili na izziv, kako zagotoviti mladim in ranljivim odraslim takšno cerkveno okolje, ki ustreza njihovi človeški in duhovni rasti. Naš Gospod nas namreč spominja, da je vsako dejanje ljubezni, storjeno tudi najmanjšim med našimi brati, dejanje ljubezni storjeno njemu. Sveti oče je udeležence simpozija spodbudil, naj še naprej črpajo iz številnih izkušenj, da bi se v celotni Cerkvi širila močna kultura učinkovite zaščite in podpore žrtev. Papež je zagotovil svoje molitve za ta pomembni dogodek ter udeležencem podelil apostolski blagoslov.

Mednarodnega simpozija o spolnih zlorabah mladoletnikov se udeležujejo predstavniki stodesetih škofovskih konferenc, v imenu Slovenske škofovske konference je v Rim odpotoval ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres. Namen strokovnega srečanja je škofe in redovne predstojnike seznaniti z razpoložljivimi viri o spolnih zlorabah v Cerkvi in družbi na globalni ravni. Eno od izhodišč je tudi dokument Kongregacije za nauk vere z dne 3. maja 2011, ki v roku enega leta od vseh škofij zahteva tako pripravo postopka za pomoč žrtvam spolnih zlorab kot tudi smernice za vzgojo v cerkvenih občestvih, ki se nanašajo na preventivo mladoletnikov.

Simpozij se je začel z otvoritvenim govorom prefekta Kongregacije za nauk vere kardinala Williama Levade, ki je izpostavil, kako je na dolgi poti do ''obnovljenega upanja'' nujna in pomembna pozornost Cerkve do žrtev spolnih zlorab, začenši s poslušanjem in priznanjem, da je izdaja, ki so jo utrpeli, ogromna. Obenem pa se mora Cerkev osredotočiti tudi na preventivo in preprečevanje tovrstnih primerov. Cerkev mora postati varno okolje za otroke, prav tako pa mora vlagati v dobro vzgojo duhovnikov in v razločevanje poklicev. Med mnogimi dolžnostmi, ki pripadajo cerkveni oblasti na področju preprečevanja, zatiranja in kaznovanja zlorab, je dovolj jasna dolžnost polnega sodelovanja s sodno oblastjo in torej prijavljanje spolnih zlorab, je izpostavil kardinal Levada.

Na simpoziju je v torek spregovorila tudi Irka Mary Collins, ki je bila kot otrok žrtev spolnih zlorab s strani duhovnika. Za Radio Vatikan je poudarila, da je simpozij te vrste izredno pomemben. Izrazila je upanje, da bodo cerkveni voditelji iz tega strokovnega srečanja v Rimu dobili večje poznavanje in razumevanje problema spolnih zlorab, se seznanili, kako naj do njih ne bi prišlo, ter v prakso postavili vse smernice in programe za preprečevanje tovrstnih primerov. Obenem je priznala svojo veliko zaskrbljenost, da postavitev smernic v prakso ne bo zadostovala in da bo njihovo neupoštevanje imelo posledice za vse člane cerkvene hierarhije. Kot je izpostavila, besede na papirju niso nič vredne, če jim ne sledijo tudi dejanja. Dodala je, da vprašanje spolnih zlorab ni omejeno samo na Cerkev, ampak se dotika celotne družbe.

O svoji izkušnji je zatrdila, da je za zlorabe krivila sebe in kot odrasla trpela zaradi depresije. Šele po tridesetih letih je zmogla spregovoriti o svoji travmatični izkušnji. Izpostavila je, kako je pomembno, da se čim prej ugotovi, ali je otrok bil žrtev zlorabe, saj je takojšnja pomoč bistvenega pomena, da lahko spregovori in se zdravi ter reši preostanek svojega življenja. Collinsova sicer veliko sodeluje s Cerkvijo in se bori za zaščito otrok pred zlorabami. Priznala pa je, da je še vedno zelo težko dejavna v veri. Želi si biti katoličanka in želi ostati v Cerkvi ter upa, da bo na koncu Cerkev uspela popraviti škodo. To, kar je bilo zanjo najbolj uničevalno, ni bilo toliko odkritje, da so znotraj Cerkve storilci zlorab, ampak to, da so bile osebe, ki so te ljudi ščitile, morale pa bi zaščititi otroke. To je po njenih besedah povzročilo veliko škode za vero in zaupanje ljudi, in to je škodovalo tudi njeni veri in zaupanju. Collinsova je dodala, da ob vsem vendarle nikoli ni izgubila vere v Boga in v Jezusa.