Katoliška Cerkev v Pakistanu se še naprej bori proti državnemu zakonu o bogoskrunstvu. Odločitev predsednika vlade Jusufa Gilanija, da zakona ne spreminja, je 'očiten hladen tuš' za tamkajšnjo krščansko skupnost, meni predsednik narodne škofovske konference v Pakstanu, nadškof Lawrence Saldanha iz Lahoreja. Kristjani se morajo tega zavedati in se boriti dalje.

Gilani je zavrnil vsakršno spremembo omenjenega zakona, potem ko je papež Benedikt XVI. med svojim tradicionalnim novoletnim sprejemom za diplomate zahteval, naj sporni zakon celo umaknejo. Po besedah vodje komisije Pravičnost in mir pri Pakistanski škofovski konferenci, Petra Jacoba, so v Pakistanu izredno razočarani. Kot je pojasnil Jacob, je predsednik vlade Gilani pod hudim političnim pritiskom, saj je odvisen od glasov strank, zagovornic islama.

Benedikt XVI. je minuli teden ob sprejemu članov diplomatskega zbora izrazil zaskrbljenost glede kratenja pravice do verske svobode po vsem svetu. Odgovorne v Pakistanu je pozval, naj se zavzemajo za odpravo zakona o bogoskrunstvu, ki spodbuja nepravičnost in nasilje predvsem do kristjanov. Ob tem je tudi ostro obsodil umor guvernerja province Pundžab, Salmana Taseerja, ki si je prav tako prizadeval za odpravo spornega zakona.

Ob koncu tedna je v Karačiju preko štirideset tisoč pripadnikov islama javno izrazilo svojo podporo zakonu o bogoskrunstvu in podprlo policista, osebnega stražarja umorjenega pakistanskega guvernerja, ki je svojega delodajalca umoril sam.

Pakistanski zakon o bogoskrunstvu je bil ostre mednarodne kritike deležen minulo jesen, ko je bila zaradi domnevnega blatenja islama na smrt obsojena pakistanska kristjanka Asia Bibi. V procesu, ki je izzval pozornost svetovne javnosti, jo je območni sodnik Naveed Iqbal, znan po svojem ostrem zagovarjanju zakona o bogoskrunstvu, obsodil na smrt z obešenjem.

Močna prisotnost islama v Pakistanu se zavzema za ohranitev omenjenega zakona, kritika s strani papeža Benedikta XVI. pa je v Pakistanu naletela na precejšen odpor. Islamska skupina Jamaat-e-Islami govori o 'vmešavanju v notranje in verske zadeve Pakistana', kar je po njihovem mnenju poziv 'k boju med kulturami'.

Na fotografiji: predsednik pakistanske vlade Jusuf Gilani