Te dni je več kot sto škofov iz vseh celin v Rocca di Papa blizu Rima na seminarju razmišljalo o tem, kako naj škofje in drugi predstojniki v Cerkvi razumejo vlogo cerkvenih gibanj v poslanstvu Cerkve. Sveti oče je dopoldne v Vatikanu sprejel udeležence tega pomembnega seminarja.

Sveti oče je v daljšem govoru dejal, da so cerkvena gibanja in nove skupnosti ena najbolj pomembnih novosti, ki jih je Sveti Duh prebudil v Cerkvi za uresničevanje smernic 2. vatikanskega cerkvenega zbora. Gibanja in skupnosti so nastale že med ali pa kmalu po koncilu in so bila navdušujoča in obetavna znamenja, prinesla pa so tudi veliko preizkušenj. Pavel VI. in Janez Pavel II. sta poglobljeno brala ta znamenja in nova gibanja med verniki laiki, ki so na različne načine nakazovala novo življenjsko moč in vero Cerkve. In kako to, da ne vidimo podobnih novosti v našem času, se je vprašal sveti oče. Oba papeža sta spodbudila veliki dialog znotraj Cerkve v celoti in v vsaki krajevni Cerkvi. To pa zato, da bi se vse karizme, katerih posebnosti je treba spoštovati in bi kot take pomagale graditi celotno Kristusovo telo, ki je Cerkev. Vemo, da ljubezen navdihuje previdnost in potrpežljivost, pa tudi očetovsko skrb, kako od blizu spremljati delovanje karizem v Cerkvi. Pri presojanju pristnosti karizem pa naj škofe vodi načelo, da je pristna tista karizma, ki zagotavlja razpoložljivost in sprejemanje presoje cerkvenih oblasti. Sveti sedež je že priznal veliko gibanj in skupnosti in jih sprejel kot božji dar. Druga gibanja in skupnosti še nastajajo in potrebujejo skrbno in obzirno oko škofov, ki naj pazijo, da ne bi preveč posegali v življenje in razvoj karizem. Škof je posvečen, da v moči Svetega Duha proučuje in preverja karizme, da bi prepoznal in ocenil tisto, kar je dobro, resnično in lepo, tisto, kar krepi svetost posameznikov in skupnosti. Kadar bo kaj potrebno popraviti, naj škof to stori z ljubeznijo, je sklenil sveti oče svoj nagovor.