Papež Frančišek je blagoslovil sveta olja, ki se v Katoliški cerkvi uporabljajo za bolniško maziljenje, krst ali duhovniško posvečenje. Krizmeno mašo katoliški škofje po vsem svetu tradicionalno obhajajo v velikem tednu, običajno ob somaševanju številnih duhovnikov, diakonov in tudi bogoslovcev posamezne škofije. Frančišek je duhovnike med današnjo sveto mašo v baziliki sv. Petra pozval k prenovi vere in bližini do ljudi in krizmeno mašo izkoristil za programski nagovor svojim duhovnikom.

Tri milosti in maziljenje

Sveti oče je premišljeval je o treh milostih, ki zaznamujejo odnos med Jezusom in množicami: milosti sledenja, milosti čudenja in milosti razločevanja.

Milost sledenja

Množice, ki so sledile Jezusu, so bile povsem nepričakovane, to pa so storile brezpogojno in z veliko ljubezni, v nasprotju s pristranskostjo učencev, katerih odnos do množic že meji na krutost, saj Jezusu predlagajo, naj jih pošlje stran, da bodo lahko jedli. To je po papeževem mnenju začetek klerikalizma: želja po gotovem obroku in osebnem ugodju brez kakršne koli skrbi za sočloveka. Gospod to skušnjavo hitro odpravi: »Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti!« In učenci so poskrbeli za množice.

Milost čudenja

Druga milost, ki jo prejmejo množice, ko sledijo Jezusu, je milost radostnega čudenja. Ljudje so bili navdušeni nad Jezusom, nad njegovimi čudeži, predvsem pa nad njim kot osebo. Zelo radi so ga srečevali, prejemali njegove blagoslove in ga blagoslavljali, kot žena v množici, ki je blagoslovila njegovo mater. Gospod je bil sam začuden nad vero ljudi: radostil se je in ob vsaki priložnosti o njej spregovoril.

Milost razločevanja

Tretja milost, ki so jo ljudje prejeli, je bila milost razločevanja. Navdušeni so bili nad njegovim naukom in ko so farizeji in pismouki dvomili v Jezusovo pristojnost, se je moč njegovih naukov dotaknila človeških src.

Zatem se je papež osredinil na sveta olja in maziljenje. »Kdor se nauči maziliti in blagoslavljati, je ozdravljen malenkosti, zlorab in grozot,« je dejal sveti oče in ob tem pozval k premišljevanju o lastni kulturi, da bi preprečili »ideološko kolonizacijo«. »Le maziljenje lastne kulture, ki je bila ustvarjena z delom in umetnostjo naših prednikov, lahko naša mesta osvobodi te nove sužnosti,« je pojasnil Frančišek.

Duhovniki bi morali biti »več kot le avtomati za izdajanje olj v stekleničkah« in bi se morali darovati za druge, »podarjati svoja srca«, je papež položil na srce več tisoč duhovnikom rimske in drugih škofij. Ne smejo se bati navezovanja stikov z ljudmi in njihovimi ranami, grehi ter težavami. Sam zelo rad uporablja krizmo, je zbranim zaupal Frančišek: »Če obilno mazilimo, pridobimo izkušnjo, da se pri tem obnavlja tudi naše maziljenje.«

Papež je duhovnike pozval, naj si prizadevajo predvsem za uboge, bolne in zapornike: »V maziljenju je zdravilo za vse rane, zaradi katerih so ljudje, družine in celi narodi spregledani, izločeni in nezaželjeni ter ostajajo na obrobjih zgodovine.«

Umivanje nog zapornikom

Danes popoldne bo papež v okrožnem zaporu Casa Circondariale di Velletri v bližini Rima obhajal bogoslužje zadnje večerje in obredno umivanje nog. Ob prihodu bo pozdravil predstavnike zaposlenih, policije in zapornikov, ob 17. uri pa bo daroval sveto mašo.

Med obrednim umivanjem nog je papež v zadnjih letih vedno umil noge dvanajstim zapornikom. Lani je bilo to dvanajst moških iz različnih držav, pripadnikov različnih veroizpovedi.

Vir: Kathpress / kath.net / Vatican News
Foto: Vatican Media