Papež Frančišek bo prihodnjo soboto v rimski cerkvi »Il Gesu« obhajal slovesno bogoslužje ob dvestoletnici vnovične potrditve obstoja jezuitskega reda, ki je po prepovedi znova pričel delovati s privolitvijo papeža Pija VII. Frančišek je prvi jezuit, ki je sedel na papeški prestol.

»Družbo Jezusovo«, ki jo je leta 1540 ustanovil Ignacij Lojolski, je leta 1773 papež Klemen XIV. prepovedal. K temu koraku so ga nekako prisilili člani francoske in španske kraljeve družine iz rodu Bourbonov. V jezuitih so videli najodločnejše papeževe zagovornike proti Cerkvi pod nadzorom države, kakršno so si želeli sami. Protestantski pruski kralj Friderik Veliki in ruska carica Katarina II. sta se ukinitvi jezuitskega reda uprla, saj se nista bila pripravljena odpovedati šolam, ki so jih na območju njune vladavine vodili jezuiti.

S papeško bulo »Sollicitudo omnium ecclesiarum« je Pij VII. 7. avgusta 1814 znova odobril delovanje jezuitskega reda.

Vir: Kathpress

Foto: splet