Foto: Vatican Media

Papež Frančišek je med včerajšnjo opoldansko molitvijo angelovega češčenja v Vatikanu zbrane vernike nagovoril na temo evangeljskega odlomka o delavcih, ki jih gospodar vinograda za en dan pokliče na delo. Sveti oče je pojasnil, kako nam Jezus s pomočjo te pripovedi pokaže presenetljiv način delovanja Boga, ki ga predstavljata dve gospodarjevi drži: klic in plačilo.

Bog nas tudi danes kliče ob kateri koli uri in nas vabi k delu v svojem kraljestvu. Ta način smo tudi mi poklicani sprejeti in ga posnemati. Bog ni zaprt v svoj svet, ampak vedno znova izstopa iz njega in nas išče. Želi si namreč, da nihče ne bi bil izključen iz njegovega načrta ljubezni.

Tudi naša občestva so poklicana iti onkraj različnih vrst »meja«, da bi vsem ljudem ponudili besedo zveličanja, zaradi katere je Jezus prišel, da bi jo prinesel. Odpreti se moramo obzorjem življenja, ki ponujajo upanje tistim na bivanjskih obrobjih, vsem, ki še niso izkusili Božje ljubezni ali pa so izgubili moč in luč iz srečanja s Kristusom. Cerkev mora biti kot Bog, vedno v izhodu, saj v nasprotnem primeru zboli. Čeprav se tudi zunaj lahko zgodi nesreča, je bolje imeti poškodovano Cerkev zaradi tega, ker je šla ven, da bi oznanjala evangelij, kakor pa bolno Cerkev zaradi zapiranja vase. Bog gre vedno ven, ker je Oče, ker ljubi, Cerkev pa mora delati isto.

Druga gospodarjeva drža, ki prav tako predstavlja Božjo, je njegov način, kako plača svoje delavce. Tudi Bog vedno plača največ, nikoli le polovično. Nebeški Oče nas nenehno vabi v svoje kraljestvo, kjer nam nudi najvišje plačilo.

Bog ne gleda na čas in rezultate, temveč na razpoložljivost in velikodušnost, s katerima vstopimo v njegovo službo. Njegovo delovanje je več kot pravično, saj sega onkraj pravičnosti in se razodene v milosti. Vse je namreč milost: naše zveličanje je milost, naša svetost je milost. Ko nam podarja milost, nam Bog deli več, kot si zaslužimo. Kdor to presoja s človeško logiko, z logiko zaslug, ki smo si jih pridobili s svojimi zmožnostmi, se kot prvi znajde na zadnjem mestu; kdor pa s ponižnostjo zaupa Očetovemu usmiljenju kot zadnji, kot dober razbojnik, postane prvi.

Papež je na koncu prosil nebeško Mater Marijo, naj nam »pomaga vsak dan začutiti veselje in začudenje nad tem, kako nas Bog kliče, naj delamo zanj na njegovi njivi, ki je svet, v njegovem vinogradu, ki je Cerkev, in da bi imeli kot edino plačilo Jezusovo ljubezen in prijateljstvo«.


Foto: Vatican Media