Papež Frančišek ter kardinali, nadškofje, škofje in duhovniki iz rimske kurije so danes končali duhovne vaje v Aricci, ki jih je od nedelje vodil msgr. Angelo De Donatis. Kot poroča Radio Vatikan, so dopoldne prisluhnili še zadnji meditaciji, nato pa so se papež in drugi udeleženci duhovnih vaj vrnili v Vatikan.

Med včerajšnjo meditacijo je msgr. De Donatis poudaril, kako presojanje vsakega dejanja z logiko sveta ali tržnega gospodarstva pomeni nevarnost, da ne dojamemo vrednosti ljubezni, ki ljudi približuje Bogu, Boga ljudem in ljudi med seboj, da bi na ta način ustvarili občestvo ljubezni, ki je Cerkev. Premišljevanje je bilo osredotočeno na globoko poznavanje Jezusa, ki izvira iz prijateljstva, sprejemanja in ljubezni. Uvod vanj je naredil z vprašanjem otroka, ki se je pripravljal na prvo obhajilo: »A ti Jezusa tako dobro poznaš zaradi svoje službe ali zato, ker sta prijatelja?«

Msgr. De Donatis se je naslonil na evangelijski odlomek iz Markovega evangelija, ko neznana žena pride v hišo gobavca v Betaniji in Jezusu mazili glavo z dragocenim oljem. V pripovedi najdemo vrsto pomenljivih elementov. Kraj, kjer se odvija svetopisemski prizor, je hiša gobavca, prostor nečesa slabega. Jezus gre torej tja, kjer je bolezen. Gre, ker ve, da je kakorkoli že ljubljen. Hiša je namreč v Betaniji, ki je simbol sprejetosti. Jezus je imel v Betaniji veliko prijateljev in je vedel, da je tam ljubljen. Gre za občutenje, po katerem hrepeni vsak človek, ki zapusti svoj kraj, je poudaril msgr. De Donatis.

Gospod sedi za mizo s svojimi učenci, ko pride žena, stre posodico z oljem in ga izlije na Jezusovo glavo, je nadaljeval. Gre za dejanje zastonjske ljubezni, ki postane še pomembnejše, ko pomislimo, da je bilo storjeno v ozračju velikega nasilja in sovraštva do Jezusa. Manjkala sta dva dneva do pashe in pismouki so iskali način, da bi ga usmrtili. Dejanje žene tako pridobi še večji pomen: sredi sovraštva do Jezusa mu ona stopi naproti in mu ponudi vse, kar ima. Olje je v tistem času stalo toliko, kolikor je navaden delavec dobil plačila v celem letu. Žena je torej Jezusu dala vse, kar je prihranila, je pojasnil msgr. De Donatis.

Vonj dragocenega olja se razširi na vse, ki so bili ob Jezusu; dejanja sicer niso odobravali in se jim je zdelo zapravljanje. Obsojajo ga v skladu z logiko trga, Jezus pa brani ženo, kajti ljubezni do svojega Boga ni postavila nobene cene. To je njegova veličina: človek se mora pokazati pred njim takšen, kakršen je, brez strahu, z vsemi svojimi grehi in vso svojo ljubeznijo. Jezus lahko vse sprejme in spremeni v dobro, je zatrdil voditelj duhovnih vaj. Bog nikoli ne zahteva več od tistega, kar lahko damo, in nas pušča svobodne v dajanju. In tudi tisto malo, kar zmoremo dati, nas približa njemu. Bolj ko se ljudje približajo Bogu, bolj se on približa ljudem in bolj se ljudje približajo med seboj. Na ta način se ustvarja občestvo, ki gre onkraj smrti v večnost. Cerkev je kot umiranje samemu sebi, da bi se rodili v občestvo.

Vir: Radio Vatikan / M. M. Š.

Foto: news.va