P. Miguel Ángel Fiorito, argentinski jezuit (1916-2005), je bil eden največjih duhovnih učiteljev Družbe Jezusove. Oblikoval je več rodov latinskoameriških jezuitov, vključno s papežem Frančiškom. Jezuitska revija La Civiltŕ Cattolica izdaja pet zvezkov Spisov (Escritos) priljubljenega duhovnika, zelo obsežno prvič objavljeno delo, ki ga je uredil p. José Luis Narvaja. Uvod v Spise je prispeval papež Frančišek, ki bo delo osebno predstavil in pričeval o liku p. Fiorita v petek, 13. decembra, na dan 50. obletnice svojega mašniškega posvečenja.

Sveti oče je uvod v izdajo spisov p. Fiorita, enega svojih duhovnih očetov, napisal že leta 1985; šlo je za drugo izmed jezuitovih dveh knjig z naslovom »Razločevanje in duhovni boj«. »Duhovni boj,« je zapisal papež, »pomeni imeti pogum, da v naših človeških obličjih vidimo Božje poteze.« In to je p. Fiorito počel vse svoje življenje, »čutil in okušal« je Božje stopinje v svojem srcu in sobrate učil, kako naj jih sprejemajo v vsej njihovi globini, ob tem pa naj bodo pozorni na »prevare hudega duha«.

Šola duha

Skoraj 35 let pozneje je »študent« Bergoglio postal Kristusov vikar, toda čas ni zmanjšal njegove hvaležnosti do »učitelja Fiorita«, kot so ga radi klicali sobratje jezuiti. To se kaže tudi v papeževi odločitvi, da bo Fioritove spise osebno predstavil.

Tri strani uvoda, pod katerim je podpisan papež Frančišek, so izraz neskončne hvaležnosti človeku, ki je s svojim »Središčem duhovnosti« in duhovnimi spisi na jasen način predstavil novosti drugega vatikanskega cerkvenega zbora v svoji jezuitski provinci, posebej z razvojem t.i. »teologije ljudstva«, ki je vpletena tudi v nauke papeža Frančiška.

Začutiti »nasprotnika«

Po papeževih besedah je učitelj Fiorito pogosto spomnil na duhovno misel sv. Petra Fabra, »kako pomembno je vedeti, da sprejemati in posredovati pomeni dve različni stvari in za vsako od njih je potrebna milost,« ki pa je bila argentinskemu učitelju dana v izobilju. Iz Fioritovih »Spisov«, piše papež Frančišek, »se cedi duhovno usmiljenje: nauki za tiste, ki ne vedo; dobri nasveti tistim, ki jih potrebujejo; popravki tistim, ki se motijo; tolažba tistim, ki so žalostni ter pomoč za potrpežljivost med potrtostjo«.

Frančišek piše, da je p. Fiorito kot dober jezuit skrbno negoval umetnost izvajanja duhovnih vaj, posebej v drugi polovici svojega življenja, in jih priporočal v vseh oblikah, razvil pa je tudi »poseben občutek, da je znal zaznati hudega duha. Duhovnik je znal prepoznati hudičeva dejanja, razbrati njegove trzaje, razgaliti njegove gnile sadeže z grenkim priokusom in zavest opustošenja,« ki jo satan pusti za seboj.

Papež se spominja nevarnega prizora, ko je p. Fiorito plezal po lestvi v svoji zasebni knjižnici, steni v velikosti 6X4 metre, da bi v enem od mnogih predalov, natrpanih s papirjem, našel tistega z ravno pravšnjo molitvijo »brez odvečnih besed« za jezuita, ki mu je potožil »o nemiru«, in ga je duhovnik tudi sam začutil, ko je prisluhnil svojemu sobratu.

Korist za vso Cerkev

P. Miguel Ángel Fiorito, piše papež, »je bil v bistvu človek dialoga in poslušanja«. »Mnoge je naučil moliti, biti v prijateljskem dialogu z Bogom,« preizkušati vse in ohranjati le tisto, kar je dobro. Na kratko, pojasnjuje Frančišek, bil je »ljubeč oče, potrpežljiv učitelj in neomajen nasprotnik«, kadar je bilo to potrebno, »toda vedno spoštljiv in zvest, nikoli sovražen«. Znal je razločevati »Božji čas« v stvareh in je učil, da je razločevanje »zdravilo proti duhovni slepoti«, tej »žalostni bolezni«, ki zastira Božje delovanje.

Papež Frančišek je prepričan, da bodo Spisi p. Fiorita »dobro deli vsej Cerkvi«. P. Fiorito je obrodil veliko sadov in cvetov in jih zasejal »v srcih nas, njegovih učencev šole duhovnih vaj. Upam, da bo sedaj, po zaslugi te lepe izdaje njegovih Spisov, ki vsebujejo umsko sposobnost velikih sanj, pognal korenine in dajal cvetove in sadove v življenju mnogih oseb«.

Vir: Vatican News / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media


Papež Frančišek kot mlad jezuit