Papež Benedikt XVI. je ob koncu včerajšnje splošne avdience na Trgu svetega Petra napovedal konzistorij, na katerem bo umestil štiriindvajset novih kardinalov, od katerih jih petnajst prihaja iz Evrope, štirje iz Afrike, štirje iz Amerike in eden iz Azije, poročajo pri vatikanskem radiu. Po konzistoriju, ki bo potekal 20. novembra, bo kardinalski zbor štel dvesto tri člane, od tega sto enaindvajset kardinalov z volilno pravico v primeru konklava. Papež bo zaradi plemenitosti in posvetitve služenju Cerkvi kardinalsko čast podelil tudi štirim monsinjorjem, starejšim od osemdeset let, ki v primeru konklava nimajo volilne pravice. Med njimi je denimo tudi nekdanji predsednik Papeške akademije za življenje Elio Sgreccia.

Kot je poudaril Benedikt XVI., je naloga kardinalov pomagati Petrovemu nasledniku pri izpolnjevanju njegovega poslanstva, ki je trajno in vidno počelo ter temelj edinosti vere in občestva v Cerkvi. Sveti oče bo 20. novembra kardinalsko čepico med drugim podelil prefektu Kongregacije za zadeve svetnikov nadškofu Angelu Amatu, predsedniku Papeškega sveta za kulturo nadškofu Gianfrancu Ravasiju, prefektu Kongregacije za duhovnike nadškofu Mauru Piacenzi, vodji Apostolske penitenciarije Fortunatu Baldelliju, predsedniku Papeškega sveta za pospeševanje edinosti med kristjani nadškofu Kurtu Kochu in predsedniku Papeškega sveta Cor Unum nadškofu Robertu Sarahu, predsedniku Prefekture Svetega sedeža za ekonomske zadeve Velasiju De Paolisu in prefektu Apostolske signature Raymondu Burkeu. Kardinali bodo postali tudi aleksandrijski katoliški koptski patriarh v Egiptu Antonios Naguib ter nadškofje iz Palerma, Műnchna, Varšave, Washingtona, Kinšase, Lusake, Colomba, Aparecide in Quita.

Papež Benedikt XVI. je še poudaril, da seznam novih kardinalov odseva vesoljnost Cerkve, saj prelati prihajajo iz različnih krajev sveta in opravljajo različne naloge. Spomnil je tudi na pomen naslova 'kardinal', ki izhaja iz latinske besede 'cardo' in pomeni 'tečaj'. Sprva so naslov podeljevali rimskim duhovnikom, ki so tudi volili novega papeža. V preteklosti so kardinalski zbor sestavljali večinoma Evropejci, od tega je bil velik delež Italijanov. Od drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962-1965) dalje je skupina papeževih volilcev narodno dosti bolj pisana. Evropejci sicer še vedno predstavljajo največjo skupino, ki pa vsekakor nima več absolutne večine.