Z obiskom papeža Benedikta XVI. najpomembnejšem španskem romarskem središču Santiagu de Composteli bo praznovanje svetega Jakobovega leta na jutrišnji dan doseglo svoj vrhunec. ‘Ano Jacobeo’ se v katoliški Cerkvi obhaja vsakokrat, ko god apostola Jakoba, 25. julij, pride na nedeljo.

Več milijonov romarjev in turistov je letos že obiskalo to romarsko središče na severu Španije. Z več kot dvesto tisoč izdanimi romarskimi izkaznicami je bil zabeležen dosedanji rekord. Potrjeno izkaznico prejme vsak romar, ki zadnjih sto kilometrov do legendarnega groba apostola Jakoba prepešači ali pa zadnjih dvesto kilometrov prevozi s kolesom. Najslavnejši romar v letošnjem Jakobovem letu bo gotovo papež Benedikt XVI., ki ga v romarskem središču pričakujejo jutri.

Leto 2010 je sto devetnajsto Jakobovo leto, odkar so v 12. stoletju uvedli praznovanje ‘Anos Jacobeos’ (v španščini) oz. ‘Xacobeos’ (v jeziku španske Galicije).

Nazadnje so Jakobovo leto na grobu apostola obhajali leta 2004, naslednje pa bo na vrsti leta 2021. Cerkev po strai tradiciji vsakemu romarju, ki v Jakobovem letu obišče grob slavnega apostola in opravi sveto spoved, podeli popoln odpustek.

Že od prvega preloma tisočletja privablja Jakobova romarska pot, katere mreža je speljana po vsej Evropi, romarje v smeri proti Santiagu de Composteli. Špansko mestece se je poleg Rima in Jeruzalema razvilo v enega najpomembnejših romarskih ciljev krščanstva. V Santiagu de Composteli naj bi bil grob apostola Jakoba, ki sodi med tri najljubše Jezusove učence. Kot Jakobova pot velja pot do njegovega zadnjega počivališča.

Simbol Jakobove romarske poti je školjka. V začetku romarskih gibanj so v Santiagu, ki leži razmeroma blizu Atlantskega oceana, romarjem kot dokaz, da so resnično prispeli do groba apostola Jakoba, delili školjke. Te torej veljajo za predhodnice današnjih romarskih izkaznic.

Večina romarjev se danes odloča za t.i. ‘francosko pot’, ki dolga okoli osemsto kilometrov prek Pirenejev vodi po severu Španije. Poleg te pa obstajajo še druge uradne Jakobove poti. En del je speljan tudi preko Slovenije (http://www.jakobova-pot.si/camino.htm).