Sveti oče je med včerajšnjim letom iz Rima v Berlin poslal telegrame predsednikom držav, nad katerimi je letalo letelo. Tako je poslal telegram italijanskemu predsedniku Giorgiu Napolitanu, avstrijskemu predsedniku Heinzu Fischerju ter češkemu predsedniku Vaclavu Klausu.

Kot poročajo pri Radiu Vatikan, je Benedikt XVI. med letom odgovarjal na vprašanja navzočih časnikarjev. Na prvo vprašanje v nemščini, če se kot papež Benedikt XVI. še ima za Nemca, je sveti oče pojasnil, da je rojen v Nemčiji, kjer ima torej svoje korenine, ki se jih ne sme odrezati. Papež je še pojasnil, da s tem, ko je vso svojo kulturno, jezikovno in teološko formacijo pridobil v Nemčiji, zagotovo pripada temu kulturnemu in zgodovinskemu prostoru. Dodal pa je, da se vsak, ki je krščen, ponovno rodi v novo ljudstvo, ki je sestavljeno iz vseh narodov.

Enega izmed časnikarjev je zanimalo, kaj sveti oče doživlja ob dejstvu, da je v Nemčiji zadnja leta vse več izstopov iz Cerkve ter kaj bi rekel tistim, ki jo hočejo zapustiti. V odgovoru na to vprašanje je sveti oče poudaril, da je pri tem potrebno razlikovati med tistimi, ki so od pripadnosti Cerkvi pričakovali, da bodo postali vedno bolj resnični in moralni ljudje, pa so bili zaradi škandalov pohujšani, in tistimi, ki pripadnost Cerkvi razumejo kot pripadnost kakšnemu športemu klubu ali kakšnemu združenju. Papež je še dejal, da člani Cerkve nismo zato, ker bi imeli podobne interese kot v kakšnem združenju, temveč ker smo v 'Gospodovi mreži'.

Naslednji časnikar je papeža vprašal, s kakšnimi občutki se vrača v svojo domovino, da bo nagovoril Nemce, saj so pred njegovim obiskom nekatere osebe izrazile nasprotovanje njegovemu prihodu. Sveti oče je odgovoril, da je v svobodni in sekularizirani družbi izražanje različnih stališč, tudi nasprotnih, običajno, še posebej če vemo, da so od nekdaj obstajale napetosti med rimskim in germanskim svetom, posebno še od časa reformacije naprej. Poudaril pa je, da ga nekateri ljudje radostno pričakujejo in zato z veseljem potuje v svojo domovino Nemčijo, kamor prinaša tudi Kristusovo sporočilo. Sveti oče je izrazil tudi zadovoljstvo ob pričakovanju srečanja s protestanskimi brati in sestrami.

Benedikta XVI. so na berlinskem mednarodnem letališču pričakali nemški predsednik Christian Wulff, kanclerka Angela Merkel, berlinski nadškof Rainer Maria Wölki in predsednik Nemške škofovske konference Robert Zollitsch. Včerajšnji, prvi dan obiska je papež v celoti posvetil Berlinu. Kmalu po prihodu je v vrtovih predsedniške palače Belvedere potekal uradni sprejem, ko je papež zbrane tudi nagovoril, sledilo pa je še zasebno srečanje z nemškim predsednikom Christianom Wulffom.

Papež je v svojem prvem govoru na nemških tleh izpostavil, da v Nemčijo ne prihaja zaradi iskanja kakšnih določenih političnih in gospodarskih ciljev, kot to upravičeno počnejo drugi državniki, ampak prihaja, 'da bi se srečal z ljudmi in govoril o Bogu'. Sveti oče je v govoru izpostavil družbeni pomen religije ter se dotaknil pojmov svobode in solidarnosti. Dejal je, da v družbi vidimo naraščajočo ravnodušnost do religije, pri odločitvah pa se resnico obravnava kot oviro ter se daje prednost utilitarističnim razmišljanjem. Po drugi strani pa je za skupno življenje potreben obvezujoči temelj, sicer bi vsak živel le v skladu z lastnim individualizmom, in po papeževih besedah je religija eden izmed temeljev uspešnega skupnega življenja.

Dejstvo, da obstajajo vrednote, s katerimi se ne da manipulirati, je resnično zagotovilo naše svobode. Kdor se čuti zavezan resničnemu in dobremu, je pojasnil Benedikt XVI., se bo strinjal tudi s tem, da 'se svoboda razvija samo v odgovornosti pred višjim dobrim'. To dobro pa obstaja le za vse skupaj, torej se moramo vedno zanimati tudi za svoje bližnje. Svoboda se ne more živeti brez odnosov, je izpostavil papež in nato spregovoril o solidarnosti, ki je povezana ravno s svobodo. Kar počnemo v škodo drugih, namreč ni svoboda, ampak je krivo dejanje, ki škoduje drugim in tudi nam samim, je povedal sveti oče. Posameznik se kot svobodna oseba lahko zares uresniči le, če svoje moči uporablja tudi za dobro drugih. To ne velja le za zasebno okolje, ampak tudi za družbo. Po načelu subsidiarnosti mora družba dati zadosten prostor tudi najmanjšim strukturam za njihov razvoj, obenem pa jih mora podpirati, da se bodo nekoč lahko postavile na lastne noge.

Papež je ob koncu govora še dejal, da je Zvezna republika Nemčija to, kar je danes, postala z močjo svobode, ki jo je oblikovala odgovornost pred Bogom in odgovornost do drugih. Po papeževih besedah Nemčija potrebuje dinamiko, ki vključuje vsa človeška okolja, da bi se lahko še naprej razvijala v sedanjih razmerah; potrebuje svet, ki zahteva globoko kulturno prenovo in vnovično odkritje temeljnih vrednot, na katerih bo zasnovana boljša prihodnost.

Foto: CNA