Foto: Vatican Media

Čudenje nad čudeži narave je po besedah papeža Frančiška ena prvih spodbud k molitvi. Sredi vsakdanjih opravil in skrbi »je dovolj, če opazujemo zvezdnatno nebo, sončni zahod, cvetlico, in v nas se znova prižge iskra zahvale,« je sveti oče dejal v nagovoru med današnjo splošno avdienco v Vatikanu, še vedno v knjižnici apostolske palače in brez navzočnosti vernikov. V tretjem delu svoje kateheze o krščanski molitvi je papež spregovoril o pomenu stvarstva za krščansko duhovnost.

»Lepota in skrivnost stvarjenja« po papeževih besedah v človekovem srcu ustvarita prvi vzgib, ki zaneti molitev. Ravno v današnjem času, ko nam astrofizika jasno prikazuje majhnost človeka v vesolju, se postavlja vprašanje, kakšna ljubezen mora biti v tem tako mogočnem delu in kakšno vlogo pri tem igra človek, ki je »skoraj nič«.

Pa vendar, je nadaljeval sveti oče, je človek v vsem vesolju edina stvaritev, ki se zaveda vse te dih jemajoče lepote. »Človekova molitev je tesno povezana s čustvom čudenja,« je prepričan Frančišek. Kot je poudaril, nič ne obstaja slučajno: »Skrivnost vesolja je v dobrohotnem pogledu, ki ga nekdo sreča v naših očeh.« Po naravi je človek skoraj nič, po Božji poklicanosti pa smo ljudje »otroci velikega Kralja«.

Poleg tega, je na koncu poudaril Frančišek, molitev odpira vrata človeškemu upanju. »Možje in žene, ki molijo, vedo, da je upanje večje od malodušja.« Zavedajo se, da je ljubezen močnejša od smrti in bo nekega dne gotovo zmagala, četudi v časih in na načine, ki jih ne poznamo.

Papež Frančišek je svojo okrožnico posvetil izrecno vprašanjem stvarstva in okolja. Dokument je podpisal 24. maja 2015, skoraj mesec dni pozneje, 18. junija, pa je bilo besedilo predstavljeno javnosti.