Papež Benedikt XVI. je na praznik brezmadežnega spočetja Device Marije voščil vsem vernikom, ki so prišli na Trg sv. Petra, da bi z njim na sobotni praznik opoldne molili angelovo češčenje.

Kot poroča Radio Vatikan, je sveti oče v nagovoru izpostavil, da je Marija Brezmadežna zaradi zastonjskega daru Božje milosti, ki je v njej našel popolno razpoložljivost in sodelovanje. V tem smislu je Marija 'blažena', ker 'je verovala' (Lk 1,45), ker je imela trdno vero v Boga. Marija predstavlja tisti 'preostanek Izraela', ki so ga oznanjali preroki. V njej so sprejete vse obljube starodavne zaveze. Po papeževih besedah je Marija pristen izraz Milosti in predstavlja novi Izrael, ki ga Stara zaveza opisuje s simbolom neveste.

Med Marijo in Bogom obstaja popolno občestvo, je dejal Benedikt XVI. V njej ni nobenega nasprotovanja do Boga; gre za vzajemni 'da' Boga njej in nje Bogu. Marija je svobodna greha zato, ker je vsa v Bogu, polna njegove milosti za njegovo ljubezen.

Papež je še zatrdil, da nauk o brezmadežnem spočetju Marije izraža gotovost vere, da so se Božje obljube uresničile, da njegova zaveza ne razočara, ampak je ustvarila sveto korenino, iz katere je pognal blagoslovljen Sad vsega vesoljstva, Jezus, Odrešenik. Brezmadežna nam kaže, da je milost zmožna izzvati odgovor, da Božja zvestoba zna roditi resnično in dobro vero.

V soboto popoldan je papež tradicionalno obiskal Marijin kip na Španskem trgu v Rimu, kjer je z veseljem nagovoril tamkajšnje prebivalce, romarje in obiskovalce. Marijin kip na Španskem trgu papeži na praznik Brezmadežne že vrsto let prihajajo počastit in okronat.

Sveti oče je v svojem nagovoru spregovoril o treh značilnostih, ki izhajajo iz pomena omenjenega Marijinega praznika ter še posebej iz sobotnega bogoslužnega evangelija o dogodku oznanjenja. To srečanje med božjim poslancem in Brezmadežno Devico, med katerim je Bog postal človek, tako odločilen za usodo celotnega človeštva, se je odvijal v veliki tišini, popolnoma odmaknjen od pozornosti sveta. In v tej tišini, v tej odmaknjenosti je lahko ona, ki je brez madeža izvirnega greha, prisluhnila temu, kar je v Božjem srcu in svobodno odgovorila s svojim 'da'.

Druga značilnost sporočila praznika Brezmadežne je po besedah svetega očeta v tem, da 'zveličanje sveta ni človekovo delo, delo znanosti, tehnike in ideologije, temveč prihaja iz milosti'. Milost pa je ljubezen v vsej čistosti in lepoti, je Bog sam, takšen, kot se je razodel skozi zveličavno zgodovino, opisano v Svetem pismu in v polnosti v Jezusu Kristusu. Marijo je angel imenoval 'polno milosti' in s to svojo identiteto nas Marija spominja na prvenstvo Boga v našem življenju in v zgodovini sveta. Spominja nas, da je moč Božje ljubezni močnejša od zla in le ta lahko zapolni praznino, ki jo je naredila sebičnost v osebah, v družinah, v narodih ter po celem svetu.

Iz tega pa izhaja tudi tretja značilnost, o kateri govori Brezmadežna Marija, je dejal sveti oče: »Govori nam o veselju, o tistem pristnem veselju, ki se naseli v srcu osvobojenem greha... To Marijino veselje v njenem življenju sovpada z Jezusovo navzočnostjo... Jezus je Marijino veselje in je tudi veselje Cerkve.«

Svoj nagovor je sveti oče zaključil s priprošnjo božji Materi Mariji.

Foto: news.va