Papež Benedikt XVI. je vernike prosil za molitve pred njegovim obiskom Španije ob koncu tedna. Kot je sveti oče pojasnil med včerajšnjo splošno avdienco v Vatikanu, se bo v soboto pridružil romarjem, ki želijo v svetem Jakobovem letu obiskati grob apostola v španskem mestu Santiago de Compostela. Naslednji dan, 7. novembra, pa bo ‘imel čast posvetiti čudovito cerkev Svete družine v Barceloni, delo genialnega arhitekta Antonija Gaudija’, je še pojasnil zbranim romarjem v avli Pavla VI., kjer se je zbralo okoli osem tisoč vernikov.

Na pot se sveti oče po lastnih besedah podaja kot ‘priča vstalega Kristusa’. Z obiskom izpolnjuje Jezusove besede, naj ‘vsem oznanja Božjo besedo, saj je v njej moč najti Luč za človeka vredno življenje in upanje za izgradnjo boljšega sveta’.

Kot poročajo pri vatikanskem radiu, pa je papež Benedikt XVI. včerajšnjo katehezo posvetil francoski mistikinji iz 13. stoletja, sv. Margareti iz Oingta. Vernike je povabil, naj sledijo sv. Margareti in pustijo vstopiti Kristusovim besedam, življenju in luči v svojo vest, kajti tako bo postala čista in razsvetljena, in bo razumela, kaj je resnično in dobro in kaj je slabo. Sveti oče je izpostavil, da nas samo Gospodova luč, njegova moč in njegova ljubezen očiščujejo in kažejo ravno pot.

Sv. Margareta nas približa kartuzijanski duhovnosti, ki se navdihuje v evangelijskem življenju sv. Bruna. O svetnici je malo znanega. Najverjetneje se je rodila okrog leta 1204 in izhajala iz bogate plemiške rodbine. Na podlagi njenih zapisov lahko sklepamo, da je preživela mirno otroštvo v ljubečem družinskem okolju. Da bi izrazila neskončno Božjo ljubezen, je namreč pogosto uporabljala podobe povezane z družino, posebej pa lik očeta in matere. Prav tako je iz njenih zapisov moč razbrati, da je vstopila v kartuzijo v Poleteinsu zato, da bi odgovorila na Gospodov klic. Tako je zapustila vse in sprejela strogi kartuzijanski red, da bi bila popolnoma Gospodova, da bi bila vedno z njim.

Papež je nadaljeval, da je tudi iz Margaretinega samostanskega življenja malo znanega. Vemo, da je postala predstojnica leta 1288 in to službo opravljala vse do smrti, 11. februarja 1310. Svoje življenje je videla kot pot očiščevanja, vse do popolne podobnosti s Kristusom.

Iz zapisov sv. Margarete razberemo, da je bila zelo učena oseba. Kot je izpostavil sveti oče, je dobro poznala latinščino in provansalsko frankovski jezik. Slednji je bil redko poznan in ravno njeni spisi so najstarejši ohranjeni zapisi v tem jeziku. Benedikt XVI. je izpostavil tudi njeno z mističnimi doživetji bogato življenje, ki ga je opisala preprosto in tako dala zaslutiti Božjo skrivnost. Sv. Margareta je imela jasno, preprosto, odprto osebnost, je dejal papež in izpostavil še njeno sposobnost vstopanja v globine človeškega duha, prepoznavanje omejitev in dvoumnosti, a hkrati tudi navdihov in stegovanja duše k Bogu.

Ob koncu včerajšnje kateheze je Benedikt XVI. še enkrat spomnil, da je sv. Margareta Jezusa dojemala kot knjigo in svoj pogled usmerila vanj. Jezus ji je predstavljal zrcalo, v katerem se kaže tudi lastna vest. In prav to potrebujemo tudi mi, je poudaril papež, pustiti moramo, da Kristusove besede, življenje in luč vstopijo v našo vest, da bo tako osvetljena razumela, kaj je resnično in dobro, pa tudi to, kar je slabo.