Foto: Vatican Media

Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco spregovoril o moči molitve. »Molitev odpira vrata k Bogu in lahko naša kamnita srca spremeni v človeška,« je poudaril v svoji tretji katehezi, namenjeni molitvi.

Čeprav sta bazilika in Trg sv. Petra znova odprta za vernike, so tudi današnjo splošno avdienco v živo predvajali iz knjižnice apostolske palače. S tem ukrepom se želi papež Frančišek zaenkrat izogniti večjim množicam ljudi na trgu pred baziliko.

Širjenje greha med ljudmi

Papež je na podlagi prvih poglavij Prve Mojzesove knjige opisal, kako se je po svetopisemski predstavi greh razširil med ljudmi. Začenši pri izvirnem grehu Adama, ki je podvomil v velikodušnost Stvarnika, ker mu je želel biti podoben, se je zlo razširilo nad vse človeštvo, je pojasnil Frančišek. Pri drugem rodu človeštva je to postalo še očitneje:

»Kajn je nevoščljiv svojemu bratu, v Abelu vidi tekmeca, nekoga, ki ogroža njegov primat. Zlo se porodi v njegovem srcu in Kajn ga ne uspe obvladati. Prikradejo se mu sumničave misli, da je drugi hudoben, da mu bo storil zlo. In tako se zgodba o prvem bratstvu konča z umorom. Mislim na človeško bratstvo danes: povsod vojne!« je papež sklenil s primerjavo z današnjim časom.

Prikrita resničnost pravičnih

Sveto pismo pa poleg človeštva, ki se je zapletlo v greh, poroča tudi o drugi, prikriti resničnosti: o pravičnem, bogaboječem človeku, kot je bil Abel, ki je Bogu daroval od prvencev svoje drobnice, ali pa o Noetu, pravičnem možu, ki »je hodil z Bogom«, pred katerim se Bog vzdrži svojega namena, da bi iztrebil človeštvo.

»Ko beremo te zgodbe, se zdi, da je molitev zaščitni zid, ki človeštvo varuje pred valovi zla, ki raste v svetu,« je pojasnil sveti oče in dodal: »Če dobro pogledamo, molimo tudi zato, da bi bili rešeni pred samimi seboj.«

»Pomembno je moliti: »Gospod, prosim, reši me pred samim seboj, moje častihlepnosti, mojih strasti … Molivci na prvih straneh Svetega pisma so ljudje miru: kadar je molitev pristna, osvobaja od vzgibov nasilja; je pogled, usmerjen k Bogu, da bi On znova poskrbel za človekovo srce.« Molitev goji cvetlične grede vnovičnega rojstva na krajih, kjer je bilo človekovo sovraštvo sposobno samo povečati puščavo, tako sveti oče.

Molitev – veriga življenja

Molitev je veriga življenja, veriga mož in žena, ki molijo, sejejo življenje, je poudaril papež in svojo misel ponazoril z zgodbo:

»Spominjam se zgodbe nekega moža, pomembnega vodje vlade, ne v tem času, v preteklosti. Ateist, ki v srcu ni imel verskega čuta, toda kot otrok je slišal babico, ki je molila, in to mu je ostalo v srcu.« V nekem težkem trenutku življenja je tisti spomin znova prišel v njegovo srce in je začel moliti z besedami, ki jih je govorila babica - in tam je našel Jezusa.

»Molitev odpira vrata k Bogu,« je dejal Frančišek: »Naša srca, ki so pogosto kamnita, preoblikuje v človeško srce. In za to potrebujemo veliko človečnosti! S človečnostjo se dobro moli.«