Papež Frančišek je v tradicionalnem novoletnem nagovoru članom diplomatskega zbora pri Svetem sedežu dejal, da večanje napetosti med Iranom in Združenimi državami Amerike »tvegano ogroža postopni proces obnove v Iraku, poleg tega pa postavlja temelje za mnogo obsežnejši spor«. Sveti oče se je med vsakoletnimi pozdravi diplomatom v Vatikanu osredinil na krepost »upanja«; kot je dejal, je upanje »temeljna krepost kristjanov, navdih za naš odnos do časov, ki so pred nami«. Ob misli, da sta »mir in celostni človeški razvoj temeljna cilja Svetega sedeža v njegovem delovanju v svetu diplomacije«, je bil poudarek papeževih besed usmerjen predvsem v poziv k dialogu in usklajenemu mednarodnemu ravnanju pri reševanju različnih vprašanj, s katerimi se danes sooča svet.

Apostolski obiski kot priložnost za dialog

Sveti oče je spomnil na številna apostolska potovanja v preteklem letu, začenši z obiskom Paname ob svetovnem dnevu mladih. »Vedno je lepo in čudovita priložnost srečati mlade ljudi,« je dejal Frančišek. »Mladi so prihodnost in upanje naših družb.« Papež je v nagovoru priznal »težke zločine«, ki so jih proti mladim zagrešili odrasli, vključno s predstavniki duhovščine, in poudaril, kako je s srečanjem za zaščito mladoletnih v Cerkvi »Sveti sedež obnovil svojo zavezo, da bo razkril vse doslej zagrešene spolne zlorabe in zagotovil zaščito mladoletnih«.

Sveti oče je izpostavil, da morajo odrasli nujno prevzeti »pravo izobraževalno odgovornost«, ter zbrane spomnil na skorajšnji dogodek o »vnovičnem odkritju globalnega dogovora o religijah«. Poudaril je, da »epohalne spremembe«, ki jih trenutno doživljamo, kličejo po ustanovitvi »izobraževalne vasi« za vzpostavljanje medčloveških odnosov, ob tem pa spodbudil k primarni pravici družin do izobraževanja ter Cerkva in občestev, da jim pri tej nalogi pomagajo.

Boj s podnebnimi spremembami

V kontekstu odprtosti za dialog z mladimi, ki si želijo, da jim prisluhnemo, kaj jih teži, je papež izpostavil vprašanje podnebnih sprememb ter vse skupaj pozval k okoljskemu spreobrnjenju. Sveti oče obžaluje pomanjkanje zavezanosti mednarodne skupnosti pri soočanju z izzivi, ki se tičejo našega skupnega doma. Okoljevarstvo je bila pomembna tema tudi na jesenski sinodi o Amazoniji, je pojasnil Frančišek, čeprav je šlo v prvi vrsti za cerkveni dogodek.

Papež je omenil tudi »širjenje političnih kriz« na ameriški celini in pri tem posebej izpostavil Venezuelo. Čeprav izhajajo iz različnih vzrokov, so te krize, je pojasnil Frančišek, povezane z neenakostjo, krivicami, korupcijo in revščino. Nujno je treba vzpostaviti »kulturo dialoga«, da bi se lahko suvereno odzvali na ta vprašanja.

Medsebojno razumevanje in mirno sožitje

Papeževo drugo potovanje v letu 2019 ga je poneslo v Združene arabske emirate, kjer je z velikim imamom kairske univerze Al-Azhar podpisal dokument o človeškem bratstvu, ki se posebej osredinja na negovanje medsebojnega razumevanja in mirnega sožitja. Papež je izpostavil potrebo, da bi prihodnje rodove temeljito izurili za medverski dialog.

Med obiskom v Maroku je sveti oče skupaj s kraljem Mohamedom VI. podpisal poziv za Jeruzalem, sveto mesto treh največjih monoteističnih religij na svetu, ki bi moralo biti po papeževih besedah »simbolni kraj mirnega sožitja«.

Mednarodna zaveza za mir

Papež je mednarodno skupnost pozval, naj čim bolj sodeluje v mirovnem procesu, ne le v Sveti deželi, temveč po vsem Sredozemskem prostoru in na Bližnjem vzhodu. Posebej je izpostavil vojno v Siriji ter nenehne spore v Jemnu in Libiji. V luči naraščajočih napetosti med Iranom in Združenimi državami Amerike je obnovil svoj poziv, »naj se se udeležene strani izognejo stopnjevanju spora ter 'pri življenju ohranjajo plamen dialoga in samonadzora', ob polnem spoštovanju mednarodnega prava«.

Sveti oče je mednarodno skupnost tudi spodbudil, naj spregovori o stiski migrantov, ki iščejo azil, saj je treba prepoznati njihovo resnično potrebo; znova je omenil Sredozemsko morje kot »velikansko grobnico« in pozval svetovne voditelje, naj poiščejo trajne rešitve za krizo prisilne migracije. Pohvalil je tiste države, ki so širokosrčno poiskale načine, »kako deliti breme sprejemanja in nastanjevanja beguncev«.

Pomen dialoga in kultura srečanja

Papež Frančišek je v nagovoru diplomatom spomnil tudi na svoj lanski obisk Bolgarije in Severne Makedonije ter Romunije, kjer je izkusil »pomen dialoga in kulture srečanja«. Izpostavil je »pomen dialoga in spoštovanje mednarodnega prava pri reševanju 'zamrznjenih sporov', ki vztrajajo v Evropi«, pri čemer je imel v mislih predvsem razmere na Zahodnem Balkanu in Južnem Kavkazu, vključno z Gruzijo; spodbudil je tudi nadaljevanje pogajanj glede vnovične združitve Cipra. Pozitivno je ocenil prizadevanja za razrešitev spora v Vzhodni Ukrajini: »Dialog, ne orožje, je nujni način reševanja sporov,« je poudaril.

Po papeževih besedah Sveti sedež »evropski projekt spremlja z velikim zanimanjem«, od samih začetkov, Frančišek pa je ob tem spomnil tudi na 50. obletnico statusa opazovalca pri Svetu Evrope. Sveti sedež, je dejal papež, »poudarja in spodbuja vključevalni proces rasti, ki jo navdihuje duh sodelovanja in solidarnosti«. Ob spominu na uničujoči požar v pariški stolnici Naše Gospe, »ki je pokazal, da je tudi tisto, kar deluje tako trdno, lahko krhko in se zlahka uniči«, je Evropo opozoril pred izgubo »tistega smisla za solidarnost«, brez katerega je bila več stoletij razdeljena. Papež je poudaril, kako nas 30. obletnica padca Berlinskega zidu spominja, »kako preprosto je postavljati ovire«, toda, je nadaljeval, »namesto zidov sovraštva raje gradimo mostove sprave in solidarnosti«.

Znamenja miru in sprave v Afriki

Papež je v lanskem letu obiskal tudi Afriko, kjer je videl »znamenja miru in sprave«, vključno s sporazumom o prenehanju sovražnosti v Mozambiku; varnostjo, ki je nadomestila nestabilne razmere na Madagaskarju; in mirnim sožitjem med pripadniki različnih veroizpovedi na Mavriciju.

Toda ko se ozira v druge dele afriške celine, je dejal Frančišek, »je boleče opazovati, posebej v Burkina Fasu, Maliju, Nigru in Nigeriji, neprekinjeno nasilje nad nedolžnimi ljudmi, med katerimi je veliko kristjanov, ki jih preganjajo in ubijajo zaradi njihove zvestobe evangeliju«. Tudi tu je mednarodno skupnost pozval k sodelovanju, pa ne le za izkoreninjenje zla terorizma, temveč za vzpostavitev strategij, ki bodo pripomogle k odpravi revščine, prispevale k izboljšanju zdravstvene oskrbe, spodbujale razvoj in humanitarno pomoč, pa tudi pravično vlado in spoštovanje državljanskih pravic.

Papež je spregovoril tudi o potrebi po spodbujanju »pobud, ki negujejo bratstvo med vsemi krajevnimi kulturnimi, narodnostnimi in verskimi skupinami, posebej na Afriškem rogu, v Kamerunu in v Demokratični republiki Kongo«, v luči nenehnega nasilja, ki je navzoče na teh območij.

Upanje na obisk Južnega Sudana

Frančišek je v nagovoru omenil še vprašanje notranjih razseljencev in pohvalil prizadevanja Združenih narodov za pomoč ljudem, ki se znajdejo v tovrstni stiski. Pri tem je posebej izpostavil Sudan in Srednjeafriško republiko ter izrazil upanje, da bi obe državi naposled dočakali mir. »Moje misli se obračajo tudi proti Južnemu Sudanu,« je dejal sveti oče, »ki ga bom, tako upam, obiskal še v letošnjem letu«.

Papeževo zadnje potovanje v letu 2019 ga je poneslo na Daljnji vzhod, kjer je obiskal Tajsko in Japonsko. V letošnjem letu pa bi si želel poleteti tudi proti Avstraliji, ki jo v zadnjih tednih pustošijo gozdni požari.

Ustanovitvena načela ZN še v veljavi

Papež je ob koncu nagovora spomnil še na 75. obletnico ustanovitve Združenih narodov, ki jo obhajamo v letošnjem letu. Po njegovih besedah so ustanovitvena načela organizacije – želja po miru, prizadevanje za pravičnost, spoštovanje človekovega dostojanstva ter človekoljubno sodelovanje in pomoč – v veljavi tudi danes in bi morala predstavljati temelj mednarodnih odnosov.

V letu 2020 obhajamo tudi 500. obletnico smrti velikega umetnika Rafaela, ob čemer je papež v pozdravu italijanskemu narodu izrazil »proseče upanje«, da bi znali »obnoviti duha odprtosti, ki ponazarja obdobje renesanse«.

Vir: Vatican News
Foto: Vatican Media