Papež Frančišek je včeraj podpisal dekret za beatifikacijo leta 1945 v starosti 39 let v koncentracijskem taborišču Dachau usmrčenega italijanskega mučeniškega duhovnika in rešitelja judov p. Giuseppeja Girottija. Gre za prvi Frančiškov dekret, s katerim je odobril tudi beatifikacijo 58 mučencev iz španske državljanske vojne in dveh žrtev komunističnega preganjanja na Madžarskem oz. v Romuniji. Kandidati bodo za blažene razglašeni ob različnih terminih v svojih škofijah.

P. Girotti, ki je poučeval v torinskem bogoslovnem semenišču, je leta 1943 pomagal številnim judom, da so s ponarejenimi dokumenti iz severne Italije, ki jo je zasedel Hitler, prebegnili na jug. Po izdajstvu so ga avgusta 1944 aretirali in poslali v koncentracijsko taborišče Bozen, od tam pa v Dachau, kjer je umrl 1. aprila 1945, domnevno zaradi vbrizganega strupa.

Kot mučenec je z dekretom potrjen tudi italijanski semeniščnik Rolando Rivi, rojen leta 1931), ki so ga leta 1945 umorili partizani.

Prvo beatifikacijo bo papež Frančišek razglasil 12. maja letos, za blažene pa bodo prav tako razglašeni mučenci, Antonio Primaldo in njegovi spremljevalci, ki so jih leta 1480 umorili v južnoitalijanskem mestu Otranto na ukaz osmanskega oblastnika. Po padcu mesta niso bili pripravljeni sprejeti islamske vere. Ob napovedi te beatifikacije je papež Benedikt XVI. 11. februarja letos na rednem kardinalskem konzistoriju napovedal tudi svoj odstop.

Papež Frančišek je odobril tudi čudež na priprošnjo nemške redovnice Marie Terese Bonzel, rojene kot Regina Cristina Guglielmina, ustanoviteljice reda, ki se navdihuje pri sv. Frančišku in v središče svoje karizme postavlja uboštvo ter nenehno čaščenje. Živela je med leti 1830 in 1905.

Foto: news.va