Sveto pismo razkriva Božjo željo, da bi bil blizu svojemu ljudstvu, je papež pojasnil ob nadaljevanju vrste katehez o drugem vatikanskem cerkvenem zboru. Tokrat se je znova osredinil na dogmatično konstitucijo Dei Verbum o Božjem razodetju, ki jo je označil za »enega najlepših in najpomembnejših« koncilskih dokumentov, poročajo vatikanski mediji.

Papež je spomnil, kako koncilska konstitucija kaže, da verniki v Svetem pismu najdejo »poseben prostor za srečanje, kjer Bog še naprej govori možem in ženam vsakega časa, da ga ob poslušanju lahko spoznajo in ljubijo«.

Dostopno, iz velike Božje ljubezni

Svetopisemska besedila »niso bila napisana v nebeškem ali nadčloveškem jeziku, kar kaže, da se je Bog iz velike ljubezni odločil govoriti v človeških jezikih, zato so ta besedila napisali različni avtorji, navdihnjeni od Svetega Duha,« je pojasnil Leon XIV. Dei Verbum ponavlja, tako papež, da so »Božje besede, izražene v človeškem jeziku, postale podobne človeškemu govoru, tako kot je bila beseda večnega Očeta, ko je nase prevzel meso človeške šibkosti, v vseh pogledih podobna ljudem«.

Zato, ugotavlja papež, »Sveto pismo ne le v svoji vsebini, ampak tudi v svojem jeziku razkriva Božjo usmiljeno naklonjenost do ljudi in Njegovo željo, da bi jim bil blizu«.

Če Beseda izgubi stik z resničnostjo, s človeškimi upi in trpljenjem, če se uporablja nerazumljiv jezik ali če ni sporočilna, če je zastarela, potem je neučinkovita.

Jezik, utelešen v človeški zgodovini

Papež je priznal, da se odnos med božanskim Avtorjem in človeškimi pisci svetih besedil preučuje že skozi vso zgodovino Cerkve. »Pravilna razlaga svetih besedil se lahko izogne zgodovinskemu okolju, v katerem so se razvila, in književnim oblikam, ki so bile uporabljene,« je pojasnil. Če se namreč odpovemo preučevanju človeških besed, ki jih je uporabil Bog, tvegamo, da bo to vodilo do skrajniške ali spiritualistične razlage Svetega pisma, s čimer pa bi izdali njegov pomen. Papež je še omenil, da to načelo velja tudi za oznanjevanje Božje besede.

Če namreč Beseda izgubi stik z resničnostjo, s človeškimi upi in trpljenjem, če se uporablja nerazumljiv jezik ali če ni sporočilna, če je zastarela, je opozoril papež, »potem je neučinkovita«. Znova je potrdil, kako je »Cerkev v vsakem času poklicana, da predstavlja Božjo besedo v jeziku, ki se lahko utelesi v zgodovini in se dotakne človeških src«.

To še posebej velja, ko se Božja beseda oznanja v okviru bogoslužja: »Sveto pismo je namenjeno temu, da govori današnjim vernikom, da se dotakne njihovega sedanjega življenja z njihovimi težavami, da osvetli korake, ki jih je treba narediti, in odločitve, ki jih morajo sprejeti.«

Molímo, da naše besede, še bolj pa naša življenja, ne zakrijejo Božje ljubezni, ki se pripoveduje v njih.

Veselo oznanilo življenja v polnosti, ki nam ga je dal Bog

Sveto pismo po besedah Leona XIV. neguje življenje in ljubezen vernikov do bližnjega. Božanski izvor Svetega pisma pa spominja tudi na to, da evangelij, zaupan pričevanju krščenih, tako zajema kot tudi presega vse razsežnosti našega življenja in stvarnosti. Svetega pisma »ne moremo skrčiti zgolj na človekoljubno ali družbeno sporočilo: to je veselo oznanilo večnega življenja v polnosti, ki nam ga je Bog podaril v Jezusu«.

Na koncu je papež Leon vernike povabil, naj se »zahvalimo Gospodu, ker v svoji dobroti zagotavlja, da v našem življenju ne manjka bistvene hrane njegove Besede, in naj molimo, da naše besede, še bolj pa naša življenja, ne zakrijejo Božje ljubezni, ki se pripoveduje v njih«.