Zapri
Iskanje

Papež prisluhnil Verdiju in Beethovnu

Objava: 06. 02. 2013 / 10:32
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:11
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Papež prisluhnil Verdiju in Beethovnu

Koncerta ob 84. obletnici podpisa lateranskih sporazumov, ki ga je priredilo italijansko veleposlaništvo pri Svetem sedežu, se je udeležil tudi italijanski predsednik Giorgio Napolitano.
V vatikanski dvorani Pavla VI. so minuli ponedeljek zvečer prisluhnili koncertu klasične glasbe, ki ga je ob 84. obletnici podpisa lateranskih sporazumov priredilo italijansko veleposlaništvo pri Svetem sedežu. Kot poroča Radio Vatikan, sta se koncerta udeležila tudi papež Benedikt XVI. in italijanski predsednik Giorgio Napolitano. Firenški simfonični orkester Maggio Musicale Fiorentino je pod taktirko Zubina Methe izvajal Uverturo iz opere Moč usode Giuseppeja Verdija in Tretjo simfonijo Ludwiga van Beethovna.

Po koncertu je Benedikt XVI. zbrane tudi nagovoril in izvedbo skladb označil kot odlično. Dejal je, da vedno preseneti, kako je Giuseppe Verdi – letos obhajamo dvestoto obletnico njegovega rojstva – znal glasbeno ujeti in prikazati življenjske položaje, predvsem drame človeške duše. To mu je uspelo na tako neposreden, jasen in bistven način kot ga le redko najdemo v glasbenem svetu. »Verdijeve osebnosti imajo vedno tragično usodo, čemur ne uidejo niti protagonisti Moči usode,« je dejal papež in dodal, da je to bilo zaznati že pri prvih taktih simfonije. »S tem, ko se Verdi loti teme usode, se neposredno znajde pred versko temo, sooči se z Bogom, vero, Cerkvijo; in ponovno se pojavi duh tega glasbenika, njegovega nemira in njegovega verskega iskanja.«

V operi Moč usode se znajdemo tudi pred dvema zgodbama o spreobrnjenju in približevanju k Bogu: ena govori o Leonori, ki prizna svojo krivdo in se odloči umakniti se v heremitsko življenje, druga pa pripoveduje o Alvaru, ki se bori med svetom in samotarskim življenjem z Bogom. Po papeževih besedah je zanimivo opaziti, kako Verdi v dveh različicah te opere – ena je iz leta 1862, druga pa iz leta 1869 – spremeni zaključek. V prvi Alvaro konča svoje življenje s samomorom, zavrne redovno obleko in kliče pekel; v drugi pa sprejme besede brata gvardijana, naj zaupa v Božje odpuščanje, in opera se konča z besedami ''vzpona k Bogu''. »Tu je orisana drama človeškega bivanja, zaznamovana s tragično usodo in nostalgijo po Bogu, z njegovim usmiljenjem in ljubeznijo, ki dajeta luč, smisel in upanje tudi v temi. Vera nam daje pogled, ki ni iluzoren, ampak resničen; kot zatrdi sveti Pavel: Ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne moči, ne visokost, ne globokost ne kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Jezusu Kristusu, našem Gospodu (Rim 8,38-39). To je kristjanova moč, ki se rodi iz Kristusove smrti in vstajenja, iz najvišjega dejanja Boga, ki je vstopil v človeško zgodovino ne le z besedami, ampak z učlovečenjem,« je izpostavil papež.

Dotaknil se je tudi Beethovnove Tretje simfonije, ki je bila najprej posvečena Napoleonu, ko pa se je Bonaparte razglasil za cesarja, si je Beethoven premislil in naslov spremenil v: ''Napisana v spomin na nekega velikega človeka''. Beethoven je z glasbo izrazil ideal heroja, ki prinaša svobodo in enakost, ki se nahaja pred izbiro med predajo in bojem, smrtjo in življenjem, vdajo in zmago, in Simfonija opisuje ta stanja duše na pisan in bogat način. Papež je še navedel Beethovnove besede, ki jih je zapisal leta 1802: ''O Bog, ti od zgoraj gledaš v mojo globino, jo poznaš in veš, da je polna ljubezni do človeštva in želje, da bi delal dobro.'' »Iskanje smisla, ki se odpira za trdno upanje v prihodnost, je del hoje človeštva,« je še dejal Benedikt XVI.

Foto: splet

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh