Papež Benedikt XVI. vernike svari pred sodobnimi oblikami malikovanja idolov. Totalitarni režimi dvajsetega stoletja in različne oblike nihilizma so pokazali, da to za človeka še vedno predstavlja skušnjavo, je sveti oče dejal v svojem nagovoru med včerajšnjo splošno avdienco na Trgu sv. Petra v Vatikanu. Kjer Boga zaradi človekovih lastnih potreb nadomestijo maliki, tam ljudje hitro zapadejo v suženjstvo.

Papež je včerajšnjo katehezo o molitvi posvetil preroku Eliji in njegovi molitvi na gori Karmel, ko prerok pred celotnim Izraelom prosi Gospoda, naj se pokaže in spreobrne srce ljudstva. O dogodku beremo v osemnajstem poglavju Prve knjige kraljev. Kot je izpostavil papež, nam svetopisemski odlomek na prvo mesto postavlja zapoved, da je potrebno častiti samo Boga. Na drugem mestu je sveti oče izpostavil glavni cilj molitve, spreobrnjenje, ob tem pa dodal, da Božji ogenj spreminja naše srce in tako smo sposobni videti Boga, živeti v skladu z Bogom in za drugega. Kot tretjo pomembno točko pa je Benedikt XVI. izpostavil preroško razsežnost svetopisemskega odlomka. Gre namreč za sled prihodnosti, prihodnjega Kristusa, je korak na poti proti Kristusu. Cerkveni očetje namreč trdijo, da bomo ponovno videli Božji ogenj, ljubezen, ki Gospoda vodi vse do križa, do popolne podaritve samega sebe, papeževe besede povzemajo pri Radiu Vatikan.

V 9. stoletju, v času kralja Ahaba, je Izrael poleg Gospoda častil tudi malika Baala. Čeprav je ljudstvo trdilo, da sledi Gospodu, nevidnemu in skrivnostnemu Bogu, je iskalo varnost tudi pri razumljivem in predvidljivem bogu. Zapadlo je v idolatrijo, stalno skušnjavo vernika, ki se slepi, da lahko služi dvema gospodarjema in si olajša naporno hojo vere v Vsemogočnega s polaganjem svojega zaupanja v nemočnega boga, ki so ga ustvarili ljudje. Elija, ki je želel razkrinkati varljivo neumnost te drže, je zbral izraelsko ljudstvo na gori Karmel in ga postavil pred nujno izbiro med čaščenjem resničnega Boga in Baala.

Baalovi preroki zaupajo v svoje lastne zmožnosti, da bi izzvali odgovor pri svojem bogu: vpijejo, plešejo, v blodnjah prerokujejo in se zbadajo z noži in sulicami. Tako se pokaže varljiva stvarnost idola, ki si ga je zamislil človek kot nekaj, s čimer se lahko razpolaga, se ga vodi z lastnimi močmi, h kateremu se lahko pristopa, začenši pri sebi in lastnih močeh.

Nekaj popolnoma drugega je Elijeva molitev, je nadaljeval papež. Elija povabi ljudstvo, naj se mu približa, in ga tako vključi v svojo prošnjo, da postane soudeleženo v molitvi. Elija moli, da bi se razodela Gospodova resnica, da bi posredoval in spreobrnil Izrael, ga odvrnil od idolatrije in ga privedel k odrešenju. Prosi, da bi Izrael končno spoznal, kdo je zares njegov Bog, ter se zanj dokončno odločil in mu sledil.

In tako se je tudi zgodilo. Z neba je padel Gospodov ogenj in použil žgalno daritev, vse ljudstvo, ki je to videlo, pa je padlo na obraz in reklo: Gospod je Bog! Baal, prazen idol, je bil premagan, in ljudstvo, ki se je zdelo izgubljeno, je ponovno našlo pot resnice in ponovno našlo sebe.