FOTO: Vatican Media

Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco oz. video nagovorom iz apostolske palače v Vatikanu nadaljeval katehezo o molitvi, ob tem pa je premišljeval o pomenu Svetega pisma v molitvenem življenju kristjana ter poudaril, da je bilo Sveto pismo napisano za vsakega izmed nas.

»Besede Svetega pisma niso bile zapisane zato, da bi ostale ujetnice papirja, temveč zato, da bi jih sprejela oseba, ki moli, te besede pa naj bi zacvetele v njenem srcu,« je sveti oče po navedbah Radia Vatikan dejal med današnjo katehezo.

Sveto pismo je napisano za vsakogar izmed nas

Papež je poudaril, da je bilo Sveto pismo napisano za vsakega posameznika, da bi vsakemu človeku posebej prineslo »Božjo besedo«. To izkušnjo, je pojasnil sveti oče, doživijo vsi verniki. Svetopisemski odlomek, ki smo ga slišali že velikokrat, bo nekega dne nepričakovano nagovoril določeno osebo, razsvetlil razmere, v kakršnih se je znašla, ponudil svež vpogled ter pogosto izzval naš običajni način razmišljanja in pogleda na svet.

Toda, je poudaril Frančišek, nujno je, »da sem sam tisti dan na voljo za srečanje z Božjo besedo,«, saj bo le v tem primeru mogoče, da bo Beseda zasejala seme »v zemljo našega življenja«.

Kristjani kot tabernaklji

Kot je še pojasnil papež Frančišek, prek molitve na nek način pride »do novega učlovečenja Besede. Mi smo tabernaklji, kjer Božja beseda želi biti sprejeta in varovana, da bi lahko obiskala svet.« Po besedah svetega očeta vernik v Svetem pismu ne išče opore za lasten filozofski ali moralni pogled, temveč upa na srečanje; vernik ve, da so bile te besede napisane v Svetem Duhu ter da jih je tako treba tudi sprejeti in razumeti.«

Milost je, je dejal papež, da se lahko prepoznamo v tej ali oni osebi, v tem ali onem položaju. Papežu se zdi »nekoliko nadležno, ko sliši kristjane, kako deklamirajo vrstice iz Svetega pisma kakor papagaji«. Pomembno je, da se pri določeni vrstici v srcu srečamo z Gospodom.


FOTO: Vatican Media

Lectio divina in Beseda kot izvir miru

Papež je nadaljeval, kako je krščansko izročilo bogato z izkušnjami in razmišljanji o molitvi s Svetim pismom. Posebej, je poudaril, se je uveljavila metoda »lectio divina«, ki je nastala v meniškem okolju, zdaj pa jo uporabljajo tudi kristjani v svojih župnijah. Lectio divina pomeni, da vstopimo v dialog s Svetim pismom, je pojasnil Frančišek, tako da tiste besede postanejo motiv za meditacijo in molitev, obenem pa se moramo vprašati, kako tisti odlomek nagovarja mene.

Zadnji korak lectio divina je premišljevanje, kjer »besede in misli pustijo prostor ljubezni«: »Svetopisemsko besedilo ostane, kakor ogledalo, kakor ikona, o kateri premišljujemo.« Ob koncu kateheze je papež še pojasnil, da »prek molitve Božja beseda začne prebivati v nas in mi v njej«. »Beseda navdihuje dobre sklepe in podpira dejanja,« je sklenil papež: »Postane neizčrpen izvir miru, modrosti in moči, ko rastemo v veri ter jo konkretno izkazujemo v dejavni ljubezni in služenju bližnjemu.«

Papež opozoril pred novim sovraštvom in nasiljem

Na dan 76. obletnice osvoboditve Auschwitza je papež ob koncu današnje kateheze posvaril, da bi se razmere v svetu nekoč znova lahko stopnjevale do tolikšnega sovraštva in nasilja in da je vnovičen pojav smrtonosnih ideologij žal mogoč. »Spomin je izraz človečnosti in znamenje civilizacije,« je dejal sveti oče; spominjati se pa tudi pomeni, »da smo čuječi, ker bi takšne stvari lahko znova zgodile«.